VKLJUČEVANJE OTROK V POSTOPEK DRUŽINSKE MEDIACIJEMarn, Monika (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) družinska mediacijazakonski sporirazvezavključevanje otrokotrokove pravicenajvečje otrokove koristiZ razpadom partnerskega razmerja staršev, razpade tudi najpomembnejša celica otrokovega sveta in varnega okolja – njegova družina. Od ravnanja staršev ob tem dogodku je odvisno, kako bo razhod vplival na otroka. Če se bivša partnerja odločita za miren razhod, je ena izmed možnosti družinska mediacija, preko katere želijo medianti s pomočjo nepristranskega in nevtralnega mediatorja zaupno rešiti sporna vprašanja, ki izvirajo iz družinskopravnega razmerja. Kljub neformalnosti postopka se je potrebno držati načel, ki so temelj za uspeh in korektnost. Ves čas je v ospredju načelo največjih otrokovih koristi. O vprašanju, ali je otroka primerno vključiti v postopek družinske mediacije, pri nas odloča sodnik, na podlagi subjektivnih kriterijev. Otroka naj se vključi v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, ko je torej dovolj star, da razume pomen postopka in posledice svojih odločitev. Konkretna starostna meja v predpisih ni določena, v praksi je izoblikovano okvirno starostno merilo, da se jih med tretjim in dvanajstim letom vključi pasivno, po dvanajstem letu pa pri odločanju sodelujejo aktivno, a le v postopkih, ki ga zadevajo (npr. stiki, v zadevah glede premoženja staršev ne). Stroka zagovarja stališče, da mora biti otroku dana priložnost izjaviti svoje mnenje, čeprav nasprotniki trdijo, da se s tem preloži odgovornost za odločitve iz staršev na otroke. Otroci in mladostniki lahko sodelujejo na predlog staršev, ali na lastno željo, posredno ali neposredno, a vedno v skladu z načelom prostovoljnosti.[M. Marn]20162016-09-09 17:48:33Diplomsko delo/naloga63396UDK: 347.965.42(043.2)COBISS_ID: 5345323NUK URN: URN:SI:UM:DK:4PQOZN8Gsl