<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slovenski vojaki na vzhodni fronti v prvi svetovni vojni: Od izbruha vojne do odprtja soške fronte</dc:title><dc:creator>Hazemali,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Friš,	Darko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kladnik,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Prva svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>vzhodna fronta</dc:subject><dc:subject>slovenski vojaki</dc:subject><dc:subject>Avstro-Ogrska</dc:subject><dc:subject>Galicija</dc:subject><dc:description>Avstro-Ogrska je dočakala prvo svetovno vojno povsem nepripravljena. Spretni madžarski politiki in popuščanje le-tem s strani avstrijskega cesarja in madžarskega kralja Franca Jožefa sta bila faktorja, ki sta močno vplivala na to, da so avstro-ogrske oborožene sile, razdeljene na skupno vojsko, avstrijsko in madžarsko domobranstvo, postale številčno, predvsem pa tehnološko zaostale tistim iz drugih velesil takratnega sveta. Ko so vidovdanski streli v Sarajevu kulminirali v vzročno-posledičnih vojnih napovedih obeh formiranih se taborov, so se tudi nad slovenske domove zgrnili črni oblaki. Okrog 30.000 slovenskih vojakov je bilo skupaj s sto tisočimi vojaki drugih narodov dualistične monarhije poslanih v Galicijo, kjer jih je pričakala daleč številčnejša vojska ruskega imperija. V manj kot dveh mesecih od izbruha vojne je Avstro-Ogrska izgubila Galicijo in utrpela več kot sto tisoč mrtvih vojakov. Na teh bojiščih na vzhodni fronti, ki niso v prvih mesecih vojne v ničemer spominjala na tista iz drugih front, je padlo tudi na tisoče Slovencev. Krivdo za tak razplet gre pripisati avstro-ogrskemu generalštabu, ki ga je v tistem času poosebljal njegov načelnik Franz Conrad von Hötzendorf, ki je popolnoma podcenil udarno moč takrat sodobnega topništva in dajal primat pehoti in boju mož na moža. Tej katastrofi je v zimi 1914 – 1915 sledila še hujša, znana kot Karpatenwinter. Če je v bojih za Galicijo  Conrad von Hötzendorf izgubil srce avstro-ogrske vojske, je v zimskih spopadih v Karpatih izgubil še tisto, kar je od vojske ostalo, skupaj s celo generacijo neutrjenih in neizšolanih rezervistov. Med pehotnimi polki, ki so utrpeli največje izgube, so bili tudi 'slovenski'. S padcem utrdbenega mesta Przemyśl 22. marca leta 1915 je bil poraz Avstro-Ogrske popoln in zgolj posredovanje Nemčije je dualistično monarhijo obvarovalo pred dokončno dezintegracijo. O tej moriji, ki velja za eno najmanj raziskanih aspektov prve svetovne vojne, smo nekaj ključnih fragmentov dobili iz ohranjene pisne zapuščine slovenskih vojakov, ki so jo doživeli.</dc:description><dc:publisher>[D. Hazemali]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-12 03:58:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63471</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 355.11(497.4)"1914/1915"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22577160</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LFB9CVQ0</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
