<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza vpliva časa na viskoznost kozmetičnih polizdelkov</dc:title><dc:creator>Markuš,	Matjaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Kralj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:subject>reologija</dc:subject><dc:subject>Haake</dc:subject><dc:subject>Brookfield</dc:subject><dc:subject>regresija</dc:subject><dc:subject>matematični model</dc:subject><dc:description>V podjetju Henkel Maribor d.o.o., ki je del mednarodnega koncerna Henkel, se v procesu razvoja kozmetičnih izdelkov izvajajo številne analize na polizdelkih, saj se lahko le tako zagotovi čim večja kakovost končnega izdelka. 

Ena izmed takšnih analiz je tudi spremljanje viskoznosti v obdobju 12. tednov. V kompetenčnem centru R&amp;D Maribor smo v tem obdobju merili viskoznost različnim kozmetičnim polizdelkom (šamponom, gelom za tuširanje, balzamom za lase, gelom za lase in kremam za obraz). Posamezne vrste polizdelkov smo razdelili v več skupin glede na območje predpisane viskoznosti. Predvidevali smo namreč, da je vpliv časa na viskoznost za posamezno področje drugačen. Meritve smo izvajali z viskozimetrom Haake VT 550 oz. Brookfield DV-I Prime, dobljene rezultate pa kasneje analizirali v programu Excel.

Iz dobljenih meritev in analiz rezultatov smo ugotovili, bi za določene tipe polizdelkov lahko uporabili matematični model regresije, ki bi nam omogočal izračun viskoznosti po določenem času.</dc:description><dc:publisher>[M. Markuš]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-12 11:37:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63491</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 543.318.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20357142</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:1CLC45LX</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
