<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Matematični model rezultatov v prehrambeni industriji</dc:title><dc:creator>Škerlak,	Nuša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Kralj,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ban,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pšenica</dc:subject><dc:subject>kvalitetni razred</dc:subject><dc:subject>farinogram</dc:subject><dc:subject>rodovitnost tal</dc:subject><dc:subject>moka</dc:subject><dc:subject>beljakovine.</dc:subject><dc:description>V okviru diplomskega dela smo za podjetje Mlinopek naredili raziskavo, kako različni lokaciji tal rasti vplivata na kvaliteto pšenice, in določili najboljšo sorto pšenice. Glavno merilo za določitev najboljšega razreda in sorte so čim višje vsebnosti beljakovin, sedimentacije ter števila padanja.
Raziskave so potekale v laboratoriju Mlinopek v času žetve. V prvem delu smo petim različnim sortam pšenice na dveh različnih pridelovalnih tleh določili osnovne parametre in razred pšenice. Za primerjavo smo preučevali pšenico boljšega in slabšega razreda.
V drugem delu smo vsem istim sortam pšenice na obeh pridelovalnih tleh določili s pomočjo farinograma specifične parametre. Na podlagi obojih rezultatov smo izdelali matematični model regresije med osnovnimi in specifičnimi parametri v odvisnosti od stabilnosti.</dc:description><dc:publisher>[N. Škerlak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-12 22:51:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63534</dc:identifier><dc:identifier>UDK: [602.1:519.673]:633.11(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20370198</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:PFODZSL3</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
