<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preiskovalni intervju z mladoletniki v Italiji</dc:title><dc:creator>Viler,	Monica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaslišanje</dc:subject><dc:subject>preiskovalni intervju</dc:subject><dc:subject>mladoletniki</dc:subject><dc:subject>Italija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>POVZETEK
V diplomskem delu sem obravnavala, kakšno mora biti pravilno zasliševanje, da lahko 
preiskovalec dobi konkretne odgovore na svoja vprašanja. Osredotočila sem se na 
preiskovalne intervjuje v Italiji, še posebej na tiste, ki jih izvajajo na mladoletnikih. 
Glede na to, da so mladoletniki skupina, ki je bolj občutljiva na odnose in načine 
govora, je smiselno, da policisti ne zaslišujejo sami ampak imajo ob sebi še 
strokovnjaka, ki se spozna na psihologijo mladoletnikov. Razdelila sem vprašalnik o 
načinu zasliševanja mladoletnikov na treh policijskih postajah v Italiji, in sicer v Miljah, 
Tržiču (Monfalcone) in Trstu. Rezultati kažejo, da se večina policistov zaveda 
pomanjkanja znanja na področju zasliševanja mladoletnikov, vendar vseeno 
preiskovalne intervjuje opravljajo sami brez prisotnosti psihologov ali drugih 
strokovnjakov. Zavedati se moramo, da je pri mladoletnih osebah to še toliko težje, 
saj na različne načine zaznavajo, se spominjajo in reproducirajo dogodke. To lahko 
privede do nezanesljivih in netočnih izjav, zato motamo biti še toliko bolj pazljivi. 
Vedno moramo upoštevati objektivne in subjektivne okoliščine, katere lahko vplivajo 
na pričo ali storilca kaznivega dejanja. Intervju mora torej biti čim bolj dinamičen, da 
pridobimo želene in točne informacije. Napačen način zasliševanja ima lahko 
negativne posledice za vse vpletene. Da se postopek torej izpelje pravilno so zelo 
pomembni: priprava, izvajanje in razložitev, račun oz. zbiranje informacij, zaprtje in 
povzetek zbranih informacij ter ocena in vrednotenje vseh zbranih dokazov. Na vse 
zadnje pa je najpomembnejša nepogrešljivost zbiranja podatkov s spoštovanjem 
členov zakona o kazenskem postopku.</dc:description><dc:publisher>M. Viler]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-13 11:22:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63561</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.9:340.6(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3250410</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:HZX1YKLL</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
