<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija razmestitve kaliber na valjih in pripadajočih dovodnih skrinj za valjanje okroglih jeklenih profilov z uporabo genetskega algoritma</dc:title><dc:creator>Gračnar,	Anemari	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brezočnik,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>valjanje</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>razmestitev kaliber</dc:subject><dc:subject>genetski algoritmi</dc:subject><dc:description>Optimizacija je v današnjem konkurenčnem in hitro odzivnem okolju bistvena za doseganje najboljših rezultatov in uspešno poslovanje. V podjetju Štore Steel d.o.o. nenehno stremijo k izboljšavam in povečanju produktivnosti posameznih proizvodnih obratov. V tem magistrskem delu se optimizacija nanaša na valjarno, in sicer na proces valjanja okroglih profilov jeklenih palic. 
Pri valjanju za preoblikovanje obdelovanca uporabljamo valjarska ogrodja, v katera so vstavljeni valji. Valji imajo po svojem obodu postružene oblike-kalibre, s katerimi z natančnim vodenjem valjanca neposredno v kalibro dajemo valjancu novo obliko in dimenzijo prereza. Vodenje se izvaja s skrinjami, ki so montirane na ogrodjih, pred in za valjem. Pri prehodu valjanja iz ene dimenzije na drugo se v sistemu pojavi prilagoditev posameznih valjev, tako da bomo z novo postavitvijo dosegli želeno dimenzijo. Ob tem se pojavi tudi prestavitev skrinj, tako da vodijo valjanec v zahtevano kalibro. Z analizo valjanja, opreme, s katero ga izvajamo, in planov, ki ji v proizvodnem procesu upoštevamo, smo iskali optimizacijo razmestitve kaliber na valjih ob montaži več skrinj na ogrodje. S tem smo želeli zmanjšati število menjav skrinj in zastoje, ki jih menjava povzroči. Z analizo valjev, kaliber in pripadajočih skrinj smo ugotovili glavne pogoje za optimizacijo. Za iskanje rešitve smo uporabili genetski algoritem. Cilj magistrskega dela je bil zmanjšati število menjav za 20 %, s predstavljeno optimizacijo pa se je število menjav zmanjšalo za 36,3 %. S tem je zastavljeni cilj dosežen. </dc:description><dc:publisher>[A. Gračnar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-13 18:18:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63597</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 621.771.25.06(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20164118</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:JTQMRVBM</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
