<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Policijski postopek</dc:title><dc:creator>Cafuta,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žaberl,	Miroslav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>policijsko delo</dc:subject><dc:subject>policijska pooblastila</dc:subject><dc:subject>policijski postopki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga zajema obravnavanje policijskega postopka, ki vključuje vsa dejanja policistov, ko opravljajo policijske naloge. Definicijo policijskega postopka najdemo v 8. členu ZNPPol. Na začetku izvajanja policijskega postopka se posamezniku omeji svoboda gibanja, saj mora za čas, ko postopek traja, pri postopku sodelovati. Da se policijski postopek lahko začne izvajati, mora obstajati začetni prag oziroma sprožilna situacija policijskega postopka. Pri vsakem policijskem postopku se pojavi vprašanje, ali je postopek policista pri izvajanju naloge skladen z zakonodajo ter ali je policistovo zakonito ravnanje tudi strokovno, profesionalno, humano, sorazmerno, primerno. Če policist sprožilne situacije nima, tudi nima zakonske podlage za izvajanje policijskih pooblastil. Sprožilna situacija je lahko tudi subjektivno mnenje policista o določeni osebi, kar je lahko razlog za začetek izvajanja policijskega postopka. Pri analizi primera smo spoznali, da je bil zunanji videz osebe vzrok za začetek izvajanja policijskega postopka s strani policista. Policijski postopek je opredeljen preširoko, za druge postopke je temelj izvajanja, vendar pa ravno pri policijskem postopku najdejo tudi subjektivno okoliščino za začetek izvajanja postopka in sprožilna situacija ni potrebna. Policisti morajo pri svojem delu upoštevati osnovna načela za uporabo policijskih pooblastil in osebi, ki se znajde v policijskem postopku, predstaviti njene splošne pravice. Policijski postopek je temelj izvajanja tudi drugih postopkov, kot sta prekrškovni in predkazenski postopek. Dokazni standardi so izrazi stopnje verjetnosti, da se je zgodilo kaznivo dejanje. ZNPPol opredeljuje dva nova dokazna standarda, to sta verjetnost in velika verjetnost.</dc:description><dc:publisher>N. Cafuta]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-14 21:00:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63693</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 351.741(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3253994</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LB37IX9T</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
