<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mednarodne migracije na območju Evropske unije</dc:title><dc:creator>Krašovec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar-Ručman,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Modic,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>migranti</dc:subject><dc:subject>balkanska pot</dc:subject><dc:subject>migracijska politika</dc:subject><dc:subject>varnost</dc:subject><dc:subject>nadzor</dc:subject><dc:subject>Frontex</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Evropa se v zadnjih letih sooča z velikim migracijskim pritiskom. Proces globalizacije iz preteklosti se danes do neke mere izraža tudi v migracijah. Najpomembnejši dejavniki, ki so povzročili nastanek (neregularnih) migracij na t. i. balkanski poti so: liberalizacija vizumskega režima, konflikti na Bližnjem vzhodu in ekonomske težave v izvornih državah. 
Posamezne države so se z vzpostavitvijo posameznih mehanizmov in ukrepov poskušale spoprijeti s prihodom večjega števila  beguncev in tako vzpostaviti nadzor nad pretokom ljudi in njegovo omejitev. Ukrepi, ki naj bi tudi omogočali zagotavljanje varnosti prebežnikov ter preprečevali poslabšanje humanitarne situacije, se niso pokazali kot uspešni. Ugotovili smo, da je migracijska politika Evropske unije neustrezna za obravnavanje tisočih migrantov. Celoten proces je bil vseskozi predstavljen skozi »varnostno prizmo«, kar je ustvarjalo napačne in stereotipne informacije glede migracijskega gibanja. Neuspeh obstoječega sistema in struktur naj bi nadomestila skupna evropska migracijska politika. Z  vzpostavitvijo enotnega evropskega stališča, upoštevanja demografske strukture Evropske unije, izpolnjevanja mednarodnih in etičnih obveznosti, z vizijo pravega strateškega pogleda ter oceno realnega stanja bi lahko veliko bolje prestali preizkus časa. 
Migracije bodo v prihodnosti, poleg podnebnih sprememb in demografskih presežkov v izhodiščnih državah, odvisne tudi od nas. S preprečevanjem nasilja, ki se ustvarja na določenem delu sveta, bi v večji meri vplivali na  migracijsko gibanje. Potrebno je zavedanje v skupno odgovornost, da migracije ne samo povzročamo, ampak tudi soustvarjamo.</dc:description><dc:publisher>K. Krašovec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-14 22:05:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63696</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 314.15(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3254250</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VFYFPGDI</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
