<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VERTIKALNA GRADNJA IZBRANIH GEOGRAFSKIH VSEBIN NA RAZREDNI STOPNJI</dc:title><dc:creator>Kračun,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Konečnik Kotnik,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vertikalna gradnja</dc:subject><dc:subject>geografski pojmi</dc:subject><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:subject>družba</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z naslovom Vertikalna gradnja izbranih geografskih vsebin na razredni stopnji združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. 
V teoretičnem delu smo razložili pojma pojmovne mape in didaktična načela. Didaktična načela smo bolj podrobno opisali v povezavi z vertikalno gradnjo pojmov, saj so učiteljem pri poučevanju v veliko pomoč. Nato smo pojasnili pomen šestih geografskih pojmov, katerih vertikala nas v diplomski nalogi zanima. Ker na razredni stopnji nimamo predmeta geografija, nas zanima tudi, kako so geografske vsebine integrirane v predmetih spoznavanje okolja in družba.
V empiričnem delu sta narejeni dve analizi, in sicer analiza učnih načrtov predmetov spoznavanje okolja in družba ter analiza didaktičnih kompletov za omenjena predmeta, in sicer založb Modrijan in Mladinska knjiga. Ugotavljamo, da bi lahko bila vertikalna kontinuiteta pri določenih geografskih pojmih bolj dosledna, tako v učnih načrtih kot v učbenikih in delovnih zvezkih. Predstavljena je kvalitativna raziskava, vezana na ugotavljanje, kako poteka nadgradnja izbranih geografskih pojmov od vstopa v šolo do konca razredne stopnje, izpeljana s pomočjo intervjujev, na vzorcu treh učiteljev razrednega pouka. Ugotavljamo, da se učiteljem vertikalna gradnja pojmov zdi zelo pomembna, pri tem pa se jim zdi najpomembnejše predznanje učencev. Pri obravnavi novih pojmov so jim v veliko pomoč pojmovne mape, ki pomenijo metodo za aktiviranje učenčevega predznanja v obliki hierarhične mreže in jih, glede na intervju, ki smo ga opravili, intervjuvani učitelji porabljajo.</dc:description><dc:publisher>[S. Kračun]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-17 22:23:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>63861</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 5:(373.3)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22674696</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OVF0H5U4</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
