<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI DOMAČA ŽIVAL S PREGLEDOM SODNE PRAKSE</dc:title><dc:creator>Kaštrun,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>domača žival</dc:subject><dc:subject>nenevarna žival</dc:subject><dc:subject>nevarna žival</dc:subject><dc:subject>imetnik</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>subjektivna odgovornost</dc:subject><dc:subject>objektivna odgovornost</dc:subject><dc:subject>skrbnost</dc:subject><dc:subject>varstvo</dc:subject><dc:subject>nadzor</dc:subject><dc:description>Žival je v pravu stvar, zato ima na njej lahko fizična ali pravna oseba lastninsko pravico. To pa ne pomeni, da se žival lahko kar enači s predmetom, saj so živali vendarle posebej zaščiten objekt prava. Predvsem je pomembno razlikovati nenevarne živali od nevarnih, saj je za škodo, ki jo povzročijo nevarne živali predpisana strožja odgovornost od tiste, ki jo povzročijo nenevarne. Za presojo, ali je žival nevarna, so pomembne njene lastnosti. Za to presojo pa ni pomembno ali je žival divja, domača ali udomačena.
Za škodo, ki jo povzroči domača žival drugemu, je odgovoren njen imetnik, oziroma tisti, kateremu je lastnik žival zaupal. Za imetnika kot osebo, ki je zavezana za povračilo škode, katero povzroči domača žival, gre šteti bodisi lastnika, drugega stvarno-pravnega upravičenca ali obligacijsko-pravnega upravičenca. Riziko naj torej poleg lastnika domače živali nosi tisti, ki žival dejansko ima. V nekaterih primerih pa se kot imetnika živali lahko obravnava tudi več oseb hkrati. Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival spada med posebne vrste oziroma oblike neposlovnih odškodninskih obveznosti. Katera pravila o odgovornosti imetnika živali se bodo v konkretnem primeru uporabila, je odvisno od lastnosti živali. Kolikor gre za nevarno domačo žival, je odgovornost imetnika objektivna. Tu prihajajo v poštev vse tiste določbe, ki se nanašajo na odgovornost za škodo od nevarne stvari. Kadar je domača žival tako nevarna, da ustreza pravnemu standardu nevarne živali, se imetnik svoje odgovornosti ne more rešiti s še tolikšno skrbnostjo. V vsakdanjem življenju se vprašanje odškodninske odgovornosti imetnika živali pogosteje pojavlja pri ugrizih psov, kjer velja enaka logika. Če je pes po naravi popadljiv ali je v takem stanju, da je jasno, da je bolj nevaren, potem se ga lahko obravnava kot nevarno žival in je torej odgovornost imetnika večja.</dc:description><dc:publisher>[E. Kaštrun]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-18 20:09:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>63878</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 368(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5347883</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:LXIWEUBV</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
