Pogodba o mednarodnem franšizinguHafner, Neža (Avtor) Tratnik, Matjaž (Mentor) franšizingpogodba o mednarodnem franšizingufranšizorfranšizijfranšizafranšizni paketvertikalni sporazumV mednarodnem poslovanju so slovenski podjetniki vedno pogosteje udeleženi v franšiznih sistemih ameriških in evropskih podjetij. Njuno medsebojno sodelovanje odraža dogovor v obliki pogodbe o mednarodnem franšizingu. Pogodba je kompleksen pravni posel, ki ga slovenska zakonodaja posebej ne ureja in se je razvila iz poslovne prakse. V literaturi je zaslediti več različnih opredelitev pogodbe, zato je težko določiti njeno edinstveno definicijo. Franšizorji so običajno lastniki uspešnih, že utečenih poslovnih metod, ki jih za dogovorjeno plačilo odstopijo franšiziju. Ta se vključi v poslovni koncept franšizorja, ki mu nudi uporabo znanj, izkušenj ter ugleda, brez da bi ob tem moral vlagati v razvoj ali prevzemati določena tveganja. Pogodbeni stranki sta sicer samostojni podjetji, vendar je franšizor v ekonomsko močnejšem položaju, saj pogodba spada med vertikalne sporazume, za katere je značilno, da udeležena podjetja delujejo na različnih ravneh proizvodne ali distribucijske verige. Ekonomsko močnejši položaj franšizorja se kaže predvsem v tem, da je on tisti, ki narekuje pogoje posla, ki jih mora franšizij upoštevati, prav tako pa ima pravico do nadzora nad franšizijevim poslovanjem. Posledično je franšizij v podrejenem položaju, vezan na navodila franšizorja in ima tako manj prostora za ustvarjalnost. Franšizij mora zato še pred sklenitvijo pogodbe veliko pozornosti nameniti oceni tveganja, proučiti naravo franšizinga, pogodbene pravice in obveznosti strank ter razmerje po prenehanju pogodbe.[N. Hafner]20162016-09-21 19:48:57Diplomsko delo64079UDK: 341.24(043.2)COBISS_ID: 5331243NUK URN: URN:SI:UM:DK:6DJUU32Ysl