INTENZIVNO STARŠEVSTVO IN PRAVICA OTROKA DO PROSTEGA ČASAVogrinčič, Milica (Avtor) Kraljić, Suzana (Mentor) KLJUČNE BESEDE: otrokove pravicepravica do prostega časaprosti časintenzivno starševstvoPOVZETEK Otroci so temeljni in hkrati najranljivejši člen naše družbe. Ravno zaradi te ranljivosti je spoštovanje in zagotavljanje njihovih pravic posebno občutljivo in pomembno področje. Šele dobro stoletje imajo otroci status subjekta, ne le objekta pravic. Deklaracija (1959) in pozneje Konvencija o otrokovih pravicah (1989) sta spodbudili velike spremembe v pravni zaščiti in položaju otrok, pa tudi v tradicionalnem razumevanju otroštva. Med drugim tudi razumevanje prostega časa otrok in možnosti do igre. Konvencija o otrokovih pravicah v 31. členu tako določa, da imajo otroci pravico do počitka in prostega časa ter do igre in razvedrila, primernega otrokovi starosti. Pri preživljanju otrokovega prostega časa ima pomembno vlogo tudi družina. Današnji svet postavlja vedno bolj zahtevno nalogo družini in staršem v želji, da bi bil njihov otrok najuspešnejši, svoje ambicije pretvorijo v otrokove želje in temu cilju pod okriljem otrokovega dobrega tudi sledijo. Čas, ki naj bi bil namenjen za otrokovo igro, želijo starši kakovostno zapolniti z različnimi dejavnostmi, to pa nemalokrat vodi v dodatno obremenitev otrok namesto njihovo razbremenitev. Ena izmed glavnih negativnih posledic intenzivnega starševstva v tem obdobju je prav v omejevanju otrokovega prostega časa. Ukrepi za razbremenitev intenzivnega starševsta je v igri, s katero se otrok povezuje s svetom, pridobiva izkušnje ter krepi svojo domišljijo in v razbremenitvi otroka s prostočasnimi dejavnostmi.[M. Vogrinčič]20162016-09-22 14:13:18Diplomsko delo64123UDK: 342.7(043.2)COBISS_ID: 5296171NUK URN: URN:SI:UM:DK:IHWJRQDJsl