<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>DOLOČITEV PRIPADAJOČEGA ZEMLJIŠČA PO ZVEtL - TEORIJA IN PRAKSA</dc:title><dc:creator>Fajdiga,	Debora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrenčur,	Renato	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalno zemljišče</dc:subject><dc:subject>pripadajoče zemljišče</dc:subject><dc:subject>družbena lastnina</dc:subject><dc:subject>pravica uporabe</dc:subject><dc:subject>lastninska pravica.</dc:subject><dc:description>Objekt potrebuje za svojo nemoteno uporabo ustrezno zemljišče. Gre za zemljišče, ki omogoča dostop in vzdrževanje samega objekta. V preteklem sistemu družbene lastnine so za taka zemljišča uporabljali izraz funkcionalno zemljišče. Danes govorimo o pripadajočem zemljišču oziroma zemljišču za redno rabo objekta. Družbeni sistem je pomenil olastninjene zemljišč in prometa le z objekti. Na zemljiščih so pridobitelji pridobili le pravico uporabe. Lastninska pravica na objektu in pravica uporabe v večini primerih nista bili vknjiženi v zemljiško knjigo, ker vpis v zemljiško knjigo za urejanje nepremičninskih prenosov ni bil potreben. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini je pravico uporabe (ex lege) spremenil v lastninsko pravico. Kritiki seveda upravičeno opozarjajo, da pravilo ne upošteva podlage, na katerih je bila pravica uporabe pridobljena, za kar je veliko pomislekov še danes, ko se na tej podlagi določajo pripadajoča zemljišča po ZVEtL. Ravno te razlike med sistemoma in neurejeno področje evidenc nepremičnin so pripeljali do sprejema Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) in novega izraza pripadajoče zemljišče. Sprejem slednjega je v sodni praksi spodbudil veliko dilem glede upravičenosti dodeljevanja funkcionalnih zemljišč, danes pripadajočih zemljišč, zlasti zaradi občutljivega posega v lastninsko pravico nasploh, tako zemljiškoknjižnih lastnikov kot uporabnikov. Življenjske situacije, ki jih ZVEtL želi urediti, so iz materialnopravnega vidika zelo zahtevne, zaradi narave razmerij je v njih udeleženih veliko oseb z različnimi interesi. V diplomski nalogi so predstavljeni pomisleki glede obsega dodeljevanja pripadajočih zemljišč z vidika spoštovanja načela gospodarnosti in neodplačnosti ter s tem povezane nevarnosti vse večjega problema uzurpacije nepremičnin v lasti občin.</dc:description><dc:publisher>[D. Fajdiga]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-23 11:23:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>64197</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5302571</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ABWRCHJP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
