<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IZGON DRŽAVLJANA EU IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE IZ RAZLOGOV JAVNE VARNOSTI V NOVEJŠI SODNI PRAKSI SODIŠČA EU</dc:title><dc:creator>Lango,	Melanija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hojnik,	Janja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgon</dc:subject><dc:subject>nujni razlogi javne varnosti</dc:subject><dc:subject>država članica EU</dc:subject><dc:subject>država gostiteljica</dc:subject><dc:subject>Sodišče EU</dc:subject><dc:subject>Direktiva 2004/38</dc:subject><dc:subject>državljan EU</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava izgon državljana EU iz druge države članice EU iz »nujnih razlogov javne varnosti«. Ukrep izgona je eden izmed najostrejših varovalnih ukrepov in ima kot tak za posameznika in njegovo družino, če je sprejet, velike posledice. EU je za državljane EU, ki že dalj časa delajo in živijo v drugi državi članici EU, z evropskimi pravnimi akti in prakso Sodišča EU postavila določene omejitve, kdaj se lahko odločba o izgonu zoper njih sprejme.

Diplomska naloga je razdeljena na tri dele. V prvem delu se dotakne vprašanja, kaj je izgon in kako je ta urejen v pravnih virih EU in sodni praksi Sodišča EU. Za izgon državljana EU iz države članice gostiteljice veljajo namreč drugačna pravila kot pri izgonu tujca (prebivalci tretjih držav, ki niso članice EU). Vsi državljani držav članic EU imajo skupno državljanstvo EU, poleg tega pa je znotraj EU uveljavljena svoboščina prostega gibanja oseb. To je razlog, da je za izgon državljana EU iz države gostiteljice potrebno izpolniti ostrejše pogoje kot pri izgonu tujca. V zvezi z izgonom naloga odgovarja tudi na vprašanje, kdaj je ta ukrep dovoljen kot oblika omejitve prostega gibanja oseb znotraj EU in na katere pogoje in okoliščine mora biti država članica pozorna, preden izda odločbo o izgonu. 

V drugem delu naloge je poudarek predvsem na praksi Sodišča EU in njenih dognanjih. Zanimivo je predvsem vpršanje, kdaj je možen izgon tujca, ki je v državi članici gostiteljici živel že deset let, zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«. Diplomska naloga se na kratko dotakne tudi tega, kaj je o »nujnih razlogih javne varnosti« dorekla Direktiva 2004/38/ES, vendar pa je za razumevanje »nujnih razlogov javne varnosti« večjega pomena poznavanje in razumevanje sodne prakse Sodišča EU. Posebej se naloga posveti eni izmed pomembnejših zadev iz sodobne sodne prakse Sodišča EU, to je zadeva P. I. proti Oberbürgermeisterin der Stadt Remscheid (C-348/09). Skozi zadeve Sodišča EU poskuša naloga razložiti, kakšno mora biti osebno obnašanje posameznika in kakšno nevarnost mora njegovo ravnanje predstavljati za državo gostiteljico, da se lahko utemelji njegov izgon iz države članice gostiteljice zaradi »nujnih razlogov javne varnosti«.

V zadnjem, tretjem, delu naloga kritično analizira novonastalo tendenco glede izdaje odločb o izgonu znotraj EU v zadnjih letih. Obdobje ekonomske krize je namreč imelo pomembno vlogo, in sicer s kakšno mero odprtosti države članice gostiteljice sprejemajo državljane drugih držav članic.</dc:description><dc:publisher>[M. Lango]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-25 19:03:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64261</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.944(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5341739</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:22TG4CRY</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
