SPLETNA PRODAJA ZDRAVIL V LUČI PRAVA EVROPSKE UNIJEFicko, Jožica (Avtor) Hojnik, Janja (Mentor) spletna prodajazdravilaponudnikinotranji trg EUprosti pretok blagaZ razvojem informacijske tehnologije in naraščanjem uporabe svetovnega spleta se je tudi v Evropski uniji razširila spletna prodaja zdravil. Trgovina z zdravili v pravu EU ni harmonizirana v celoti. Zato se glede vprašanj, ki niso zajeta s harmonizacijo, uporabijo splošna pravila o notranjem trgu. O združljivosti nacionalne prepovedi z načelom prostega pretoka blaga je odločalo tudi Sodišče EU v zadevi C-322/01, Doc Morris. Glede na odločitev Sodišča EU v navedeni zadevi države članice EU ne smejo prepovedati prodaje in oglaševanja prek spleta za tista zdravila, ki se izdajajo brez recepta. Odločitev o tem, ali je dovoljeno na ozemlju države članice prodajati zdravila, ki se v tej državi izdajajo brez recepta, pa ostaja v nacionalni pristojnosti držav članic. Tej sodbi je sledila Direktiva 2011/62/EU, ki je uvedla skupni logotip, ki ga morajo uporabljati registrirani ponudniki spletne prodaje zdravil. Ob tem pa ostaja za potrošnika pomembno tudi pravno varstvo na podlagi predpisov o varstvu potrošnikov, ki mu omogočajo pravno varstvo pri sklepanju pogodb prek spleta. Diplomsko delo obravnava poslovne vidike spletne prodaje zdravil, pravno ureditev spletne prodaje zdravil na ravni EU in nacionalno pravno ureditev v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo posebej izpostavlja pravno ureditev spletne prodaje zdravil z vidika načela prostega pretoka v EU in zaključuje, da pravo EU in slovensko nacionalno pravo porazdeljuje bremena tveganja med ponudnike spletne prodaje zdravil in prodajalce in ne dopuščata nesorazmernih omejitev prostega pretoka blaga.[J. Ficko]20162016-09-26 12:50:51Diplomsko delo64302UDK: 341(043.2)COBISS_ID: 5265195NUK URN: URN:SI:UM:DK:K2WITSJXsl