<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Anatomske značilnosti izbranih vrst halofitov slovenske obale</dc:title><dc:creator>Toplak,	Natalija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slanuše</dc:subject><dc:subject>slovensko primorje</dc:subject><dc:subject>Halimione portulacoides</dc:subject><dc:subject>Atriplex hastata</dc:subject><dc:subject>Suaeda maritima</dc:subject><dc:subject>Arthrocnemum fruticosum</dc:subject><dc:subject>Limonium angustifolium</dc:subject><dc:subject>Aster tripolium</dc:subject><dc:subject>Inula crithmoides</dc:subject><dc:subject>Artemisia caerulescens</dc:subject><dc:subject>Juncus maritimus</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli proučiti anatomske in funkcionalne značilnosti halofitov slovenske obale in rezultate predstaviti v obliki anatomskega atlasa. Te vrste so: Halimione portulacoides, Atriplex hastata, Suaeda maritima, Arthrocnemum fruticosum, Limonium angustifolium, Aster tripolium, Inula crithmoides, Artemisia caerulescens, Juncus maritimus. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru.

Ker so halofiti prilagojeni na slana rastišča s številnimi mehanizmi ter anatomskimi in funkcionalnimi prilagoditvami, smo za vsako nabrano vrsto naredili sveže mikroskopske preparate različnih rastlinskih organov s prostoročnim rezanjem. Uporabili smo svetlobni mikroskop nadgrajen s fluorescenco. Posneli smo fotografije ter izdelali skice. Želeli smo predvsem izpostaviti anatomsko zgradbo in strukture nabranih vrst ter njihovo razporeditev, ki je ključnega pomena za življenje v slanem okolju.

Z raziskavo smo potrdili, da  so vse vrste, ki smo jih proučili, imele anatomske prilagoditve v povezavi s stresom povišane slanosti. Proučene vrste so bile prilagojene na ekstremne razmere s sukulenco, solnimi žlezami, specializiranimi trihomi, odebeljenimi epidermalnimi celicami z debelo kutikulo, povečano vsebnostjo opornih in mehanskih tkiv itd. Mnoge posebnosti, ki jih imajo halofiti, so značilne tudi za rastline, ki živijo v pomanjkanju vode. Stres slanosti predstavlja fiziološko sušo in odziv rastlin je podoben odzivu na sušo, saj voda vstopa v rastlino po principu razlik v vodnem potencialu. Koncentracija soli je v slanih tleh večja in posledično je voda v takem okolju za rastlino manj dostopna.</dc:description><dc:publisher>[N. Toplak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-27 23:06:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>64364</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 581.526.52(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22762760</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:OKOO8IW7</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
