PRIMERJAVA JAVNEGA DOLGA SLOVENIJE IN HRVAŠKEPreložnjak, Kaja (Avtor) Dajčman, Silvo (Mentor) javni dolgBDPzadolževanjeboniteteHrvaškaSlovenijaDiplomsko delo zajema tematiko javnega dolga. Javni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države in ga lahko razdelimo po različnih kriterijih. Vpliv javnega dolga na gospodarstvo je odvisen od tega, za kaj se sredstva, ki smo jih pridobili z zadolževanjem, uporabljajo. Ekonomisti se strinjajo, da javni dolg negativno vpliva na gospodarstvo in da je nezaželjen pojav. Za pridobitev bonitetne ocene se analizirajo kazalci, kot so dohodek na prebivalca, inflacija, stanje bilance, analizira se poslovanje države, njen delež na trgih itd. S kombinacijo črk in številk, ter z znakoma plus in minus, kar dodatno povečuje razpon možnih bonitetnih ocen, bonitetne ocene dajejo vlagateljem perspektivo države. Tako Slovenija kot Hrvaška sta bili del bivše države SFRJ, z razpadom katere sta bili prisiljeni prevzeti del dolga, tako da sta bili zadolženi že od samega nastanka. V diplomskem delu primerjam, kako se je javni dolg obeh držav gibal čez leta, v obdobju od 2000 do 2015. Razvidno je, da sta se obe državi zadolževali in da je javni dolg naraščal. V obdobju od 2006 do 2008 se je višina javnega dolga obeh držav začela zniževati, ampak v letu 2008 je prišlo do velike gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi ti dve državi, kar pa je pomenilo ponovno rast javnega dolga.[K. Preložnjak]20162016-10-20 11:55:30Delo diplomskega projekta/projektno delo64547UDK: 336.1COBISS_ID: 12689436NUK URN: URN:SI:UM:DK:RQH3TCEVsl