Stališča prebivalcev Maribora in Lendave do migrantov v času begunske krizeBudin, Maja (Avtor) Lavrič, Miran (Mentor) stališčadejavniki stališčmigrantbegunecksenofobijasocialna distanca(ne)tolerantnost.Povzetek. V magistrskem delu so obravnavana stališča do migrantov med prebivalci Lendave in Maribora v obdobju, ki je neposredno sledilo velikemu valu priseljencev z območja Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Podatki za analizo so bili pridobljeni v času od 24. 4. 2016 do 3. 8. 2016 s pomočjo priložnostnega kvotnega vzorca (N=338). Populacijo odraslih prebivalcev obeh mest smo razdelili na kvote in jih v Mariboru omejili s spolom in starostjo, v Lendavi pa zaradi narodnostno mešanega prebivalstva še dodatno z narodnostjo. Kraja vzorčenja sta bila izbrana zaradi njune različne geografske lege, ki je vplivala na precejšnje razlike glede prehajanja oz. sprejemanja migrantov. V Lendavi je bil tako postavljen sprejemni center, ki je tamkajšnje prebivalstvo v primerjavi z Mariborom postavljal v bistveno bolj intenziven in neposreden stik z migranti in nasploh s tako imenovano begunsko problematiko. Stališča do migrantov so bila merjena z dvajsetimi trditvami, ki označujejo socialno distanco, ksenofobijo in netolerantnost – poglobljeno te koncepte obravnavamo v teoretičnem delu naloge. V empiričnem delu so najprej obravnavani vplivi socio-demografskih kategorij, kot so kraj bivanja, spol, starost, izobrazba ter narodnost na stališča do migrantov, zatem tudi vpliv psihološke avtoritarnosti. V nadaljevanju so bila stališča do migrantov s pomočjo semantičnega diferenciala primerjana s stališči do nekaterih tipičnih etničnih kategorij in družbenih skupin, kot so Nemci, Slovenci; Romi, homoseksualci, upokojenci in študentje. Skozi empirično raziskavo smo ugotovili predvsem, da so stališča do migrantov bistveno bolj naklonjena med (1) prebivalci Maribora v primerjavi s prebivalci Lendave, (2) med mlajšimi v primerjavi s starejšimi prebivalci obeh mest, (3) med višje izobraženimi posamezniki. V analizi vpliva demografskih dejavnikov se je še izkazalo, da (4) spol in (5) narodnost nista statistično značilno povezana s stališči do migrantov. Kot daleč najmočnejši prediktor (nižje) naklonjenosti do migrantov se je v analizi izkazal indikator psihološke avtoritarnosti. Analize so pokazale tudi to, da so migranti (7) v primerjavi s Slovenci in Nemci v povprečju ocenjeni z bistveno bolj negativnimi pridevniki in da (8) so med vsemi obravnavanimi skupinami deležni skoraj najvišje stopnje socialne distance, takoj za Romi.[M. Budin]20162016-11-07 10:06:37Magistrsko delo/naloga64617UDK: 316.647.5-054.73(043.2)COBISS_ID: 22936328NUK URN: URN:SI:UM:DK:LYRNLPJ2sl