SAMOREGULACIJSKI VIDIKI ŠOLSKE USPEŠNOSTI GIMNAZIJCEV OB SPREMLJANJU NJIHOVE IDENTIFICIRANE NADARJENOSTIMalešević, Tamara (Avtor) Bakračevič Vukman, Karin (Mentor) ČAGRAN, BRANKA (Komentor) samoregulacija učenjaizvršilne spretnostiučna uspešnost gimnazijcevnadarjenostNamen magistrskega dela je pojasniti vpliv elementov izvršilnih spretnosti ter samoregulacije učenja na uveljavljanje potencialov identificiranih nadarjenih dijakov, ki ga spremljamo preko učnih rezultatov. V teoretičnem delu smo ugotavljali, da je samoregulacija najbolj pomembna kompleksna izvršilna funkcija, v empiričnem delu pa smo povezave med njimi tudi potrdili. Uporabili smo vprašalnik za samooceno izvršilnih spretnosti (IS) P. Dawson in R. Guareja ter vprašalnik Motivacijskih strategij za učenje (MSLQ), avtorjev P. Pintrich, D. Smith, T. Garcia in W. McKeachie na vzorcu 322 gimnazijcev. Razloge za učno neuspešnost nekaterih nadarjenih mladostnikov avtorji vidijo prav v elementih izvršilnih funkcij in samoregulacije učenja. V empiričnem delu smo z diskriminantno analizo razlik med identificiranimi (nadarjenimi) in ostalimi dijaki dobili (eno) diskriminantno funkcijo, ki nam pove, da imajo identificirani boljši učni uspeh, izvršilne funkcije in samoregulacijo učenja. Diskriminanto funkcijo pojasnjuje tudi višji ekonomsko-socialno-kulturni status družin identificiranih nadarjenih. Z modelom hierarhične multiple regresijske analize smo pojasnili slabo tretjino variabilnosti učnega uspeha. Ugotovili smo, da višji učni uspeh dosegajo identificirani kot nadarjeni, dijaki, ki so izbrali srednjo šolo zaradi storilnostno-ciljnih razlogov, dijaki, ki v manjši meri pripisujejo vzroke za učni uspeh sreči, in dijaki, ki imajo višje rezultate na lestvicah IS in MSLQ. Sklenemo lahko, da izvršilne funkcije in samoregulacija učenja delujejo kot mediacijske variable med nekaterimi dejavniki učnega uspeha in samim uspehom.[T. Malešević]20162016-11-29 11:31:35Magistrsko delo64731UDK: 159.953.5:159.924(043.2)COBISS_ID: 22807304NUK URN: URN:SI:UM:DK:LUCOP1APsl