<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIPRAVA ODPADNE VODE ZA PONOVNO UPORABO V TEHNOLOŠKEM PROCESU</dc:title><dc:creator>Lorber,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Marjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak-Pintarič,	Zorka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>reverzna osmoza</dc:subject><dc:subject>nevtralizacija</dc:subject><dc:subject>filtracija</dc:subject><dc:subject>ICP analiza</dc:subject><dc:subject>industrijska odpadna voda</dc:subject><dc:description>Cilj magistrskega dela je, da odpadne vode iz treh različnih proizvodnih procesov očistimo in ponovno uporabimo v proizvodnji. Merilo čistosti so predstavljali okoljevarstveni standardi o dovoljenih emisijah snovi v površinske vode, ki jih predpisuje država. Količinsko največ odpadne vode priteče iz proizvodne linije pranja glinice (GKT-VLS), s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija, nitratnega dušika in kloridnih elementov. Druga vrsta odpadne vode je iz proizvodne linije boehmita, s povečano koncentracijo trdnih delcev, natrija, aluminija in nitratnega dušika. Tretja vrsta odpadne vode prihaja iz kotlarne, kjer se proizvaja visokotlačna para. Kotlarna posledično proizvaja kisle in bazične odpadne vode zaradi regeneracije ionskih smol, ki se uporabljajo za kemijsko pripravo vode za kotle. 
Vse tri vrste vod smo zmešali v realnem razmerju. Najprej smo vode nevtralizirali z uporabo 35 % HCl. Nato je sledila filtracija z naplavno plastjo perlita, s katero smo znižali vrednost suspendiranih snovi s 320 mg/l na samo 9 mg/l. S filtracijo še vedno nismo uspeli razrešiti težave s previsokimi vrednostmi aluminija, natrija in kloridov, ki so presegali okoljevarstvene standarde. 
Zato smo izvedli laboratorijske poskuse z uporabo modulov za reverzno osmozo. Vsebnosti onesnažil smo uspeli znižati pod mejne vrednosti. Vsebnost aluminija smo znižali pod mejno vrednost aluminija 3 mg/l, vsebnost natrija smo zmanjšali na 145 mg/l in kloridov na 193 mg/l.</dc:description><dc:publisher>[A. Lorber]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-29 23:40:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64739</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.179.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20320278</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:PIPDGJO6</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
