<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KVALITETA ŽIVLJENJA IN SAMOMORILNO VEDENJE PRI OSEBAH S PSIHOTIČNIMI MOTNJAMI</dc:title><dc:creator>Mihajlović,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poštuvan,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kremžar Jovanovič,	Borjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihotične motnje</dc:subject><dc:subject>shizofrenija</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>samomorilno vedenje</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:description>Za posameznikovo učinkovito delovanje je potrebna prisotnost tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja. V kolikor pa so duševne funkcije tako prizadete, da oseba celo izgubi stik z realnostjo, govorimo o psihotičnih motnjah, med katerimi kot najbolj uničujoča izstopa shizofrenija. Psihoza prizadene celotno osebnost in se zrcali v bolnikovi kvaliteti življenja. Ta je lahko okrnjena do te mere, da pripelje celo do samomorilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil na avtentičnem vzorcu posameznikov s psihotičnimi motnjami preučiti povezavo med kvaliteto življenja in samomorilnim vedenjem. Zanimalo nas je ali prihaja do razlik v subjektivni kvaliteti življenja glede na pretekli poskus samomora. Nadalje je bil naš cilj raziskati kateri so tisti dejavniki tveganja, ki pomembno napovedujejo kvaliteto življenja in razvoj samomorilnih teženj. Odkrivanje teh prispeva k identifikaciji rizičnih posameznikov in izboljšanju kvalitete življenja. Raziskava je bila izvedena na specifični klinični populaciji kroničnih in stabilnih bolnikov z diagnosticirano psihotično motnjo, katero MKB-10 uvršča v sklop "Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje" (F20–F29). Raziskovalni vzorec je zajemal 47 udeležencev, in sicer 25 moških in 22 žensk, starih od 19 do 65 let, ki se ambulantno zdravijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Podatki so bili pridobljeni z individualnim apliciranjem testne baterije, katere začetni del zajema demografske, klinične in psihosocialne podatke, drugi del pa vprašalnike WHOQOL-BREF, PSS, DASS-21 in INQ-15. Pri ugotavljanju razlik glede na pretekli poskus samomora smo prišli do presenetljivih rezultatov, saj se ti niso statistično pomembno razlikovali na nobeni izmed dimenzij kvalitete življenja. Pri preverjanju napovedne moči dejavnikov tveganja so rezultati razkrili, da depresija, poleg dimenzije občutka odtujenosti v medosebnih odnosih, pojasni statistično pomemben delež variance kvalitete življenja. V nasprotju z našimi pričakovanji pa nobeden izmed merjenih dejavnikov tveganja ni statistično pomembno napovedoval samomorilnih teženj pri tej zaskrbljujoči populaciji.</dc:description><dc:publisher>[K. Mihajlović]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-01 00:26:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64747</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 22926600</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:ZVQWQS6L</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
