<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Politično delovanje in vloga Ruske pravoslavne cerkve od vpada Batu kana do padca Konstantinopla (1237-1453)</dc:title><dc:creator>Drnovšek,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnikar,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ruska pravoslavna cerkev</dc:subject><dc:subject>metropolit</dc:subject><dc:subject>Zlata horda</dc:subject><dc:subject>veliki knez</dc:subject><dc:subject>bizantinska cerkev</dc:subject><dc:subject>jarlik</dc:subject><dc:description>V delu je obravnavano politično delovanje Ruske pravoslavne cerkve v obdobju od vpada Mongolov in njihovega zavojevanja večjega dela ruskih kneževin do padca Konstantinopla. Tematika je razdeljena na več poglavij, v katerih se z različnih vidikov preučujeta vloga in vpliv Cerkve v obravnavanem obdobju. V prvem poglavju so predstavljeni in analizirani dokumenti, imenovani »jarliki«, ki so jih predstavniki duhovščine prejemali od mongolskih vladarjev za potrjevanje njihovega političnega položaja. V njih so opredeljeni privilegiji in dolžnosti Cerkve, kar je ključnega pomena pri razumevanja njenih političnih dejanj in dejanj posameznih metropolitov v tem obdobju. V nadaljevanju je vloga Cerkve razložena na dva načina: z vidika institucije in z vidika dejanj posameznih, najpomembnejših cerkvenih predstavnikov, predvsem metropolitov. Prvi vidik je pomemben, saj je v okvirih obravnavanega časovnega obdobja imela Cerkev že sama po sebi poseben prestiž in vlogo, ker je številne privilegije ohranila iz časov, ko še ni bilo stikov z Mongoli na tem ozemlju. Mongoli so tudi imeli univerzalno pozitiven odnos do Cerkve in vere nasploh, kar se odraža v verski strpnosti znotraj imperija. Z drugega vidika so predvsem pomembni odnosi med metropoliti in glavami treh večjih političnih sil, to je s konstantinopelskim patriarhom, kanom Zlate horde in z velikim knezom najpomembnejše ruske kneževine. Posebna pozornost je namenjena tudi zgodovinopiscem, ki so zaradi političnega in ideološkega ozadja ter številnih nejasnosti v zvezi z obravnavano tematiko vlogo Cerkve obravnavali na najrazličnejše načine. Izpostaviti velja dve večji zgodovinopisni smeri, in sicer predrevolucijsko zgodovinopisje, ki je razlagalo delovanje metropolitov in Cerkve v pozitivni luči, in sovjetsko zgodovinopisje, ki je tematiko skušalo umestiti v okvire marksistične razredne teorije.</dc:description><dc:publisher>[N. Drnovšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-12 22:54:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64794</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 930:271.2(470)"12/14"(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23384328</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:GIF8I15I</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
