<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>MEDNARODNA ODGOVORNOST DRŽAV IN VARSTVO OKOLJA</dc:title><dc:creator>Balažic,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tratnik,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodna odgovornost</dc:subject><dc:subject>Komisija za mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>okoljevarstvena politika</dc:subject><dc:subject>suverenost</dc:subject><dc:subject>mednarodne konference</dc:subject><dc:subject>konflikt</dc:subject><dc:subject>okoljska škoda</dc:subject><dc:subject>revščina</dc:subject><dc:description>Problematika diplomskega dela zajema normativno ureditev na področju varstva okolja in odgovornosti držav pri kršitvi mednarodnih pravil. S kodifikacijo običajnih pravil o splošni mednarodni odgovornosti držav se je doseglo spoštovanje medsebojnih obveznosti in torej delček vsega kar ruši svet, kot celovitost. K urejenosti kršitev mednarodnih obveznosti in pravnih posledic le teh je pripomogla Komisija za mednarodno pravo leta 2001 z Osnutkom pravil o odgovornosti držav.  Na drugi strani pa se države z medsebojnim sodelovanjem na mednarodnih konferencah dogovarjajo za dobrobit in ukrepe, ki bi pripomogli k racionalnejšemu ravnovesju med človekovimi interesi in naravnimi dobrinami ter se soočajo s tistimi rešitvami, kjer je moč še kaj spremeniti in popraviti. Konflikt med bogatim severom in revnim oziroma razvojnim jugom sveta, ki vse bolj poglablja revščino in razlike se poleg prekomernega izkoriščenja ter uničevanja okolja zdi zavedno odprto vprašanje, katerega države niso pripravljene dovolj enotno razrešiti.  Pri tem vsaka država vztraja pri svoji okoljevarstveni politiki, ki ji zagotavlja kar se da največjo gospodarsko korist in dobiček, prav tako pa se nobena izmed držav ni pripravljena odreči velikemu delu svoje suverenosti. Toda večja skrb, ki na začetku ni bila tako izpostavljena, bi morala biti namenjena prav posamezniku, da ni samo on en in edini gospodar vsega ampak obstajajo tudi naslednje generacije, ki bodo prišle za njim. Državam se nalaga obveznost, da na področju varstva okolja združijo moči skupaj z ostalimi subjekti mednarodnega prava in nevladnimi organizacijami, saj okoljska škoda že dolgo presega nacionalne meje in postaja globalni problem, toda vsa regulacija ostaja samo pri okvirnih sporazumih, ki pa spadajo v soft law in tako državam ne predstavljajo pravne obveze.</dc:description><dc:publisher>[B. Balažic]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-13 22:19:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64801</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 341.24(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5336875</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7C26LXID</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
