<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Neinvazivno merjenje akceleracije kontrakcije levega prekata z doplersko ehokardiografijo</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Igor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sinkovič,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Naji,	Husam Franjo	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>levi prekat</dc:subject><dc:subject>funkcija</dc:subject><dc:subject>dopler</dc:subject><dc:subject>kontrakcija</dc:subject><dc:subject>akceleracija</dc:subject><dc:description>Uvod
Ehokardiografska meritev iztisnega deleža (EF) levega prekata predstavlja večinoma dober in uporaben označevalec sistolične funkcije levega prekata (LP), vendar s pomembnimi omejitvami. 
Uporaba doplerskih tehnik nam omogoča natančno merjenje hitrosti krvi v srčnih votlinah in  hitrosti miokarda, vključno z meritvami trajanja posameznih časovnih intervalov. 

Cilji
Cilj naše raziskave je bil, da s pomočjo doplerske ehokardiografije, natančneje s sintezo pulznega  in tkivnega doplerja, izmerimo pospešek krčenja LP pri zdravih preiskovancih in pri simptomatičnih bolnikih s kroničnim srčnim popuščanjem (SP). Upoštevaje pospešek krčenja LP in dimenzije LP smo izračunali indeks akceleracije levega prekata 1 (AccLV1) in indeks akceleracije levega prekata 2 (AccLV2). 
Indeks AccLV1 je premosorazmeren z doseženo maksimalno hitrostjo v času iztisa v iztočnem delu LP (Vmax LVOT) v cm/s in obratno sorazmeren s časovnim intervalom (dt) od začetka izovolumetrične kontrakcije LP  do dosežene maksimalne hitrosti v LVOT, merjenim v sekundah in s končnim diastoličnim volumnom LP (EDV) v mililitrih. Indeks AccLV2 pa je premosorazmeren z V max LVOT in obratno sorazmeren s dt in s končnim diastoličnim premerom LP (LVEDD), merjenim v cm. Oba indeksa imata potencial doplerskih pokazateljev globalne sistolične disfunkcije, oziroma okvare LP. V nadaljevanju raziskave smo oba indeksa primerjali s standardno oceno sistolične funkcije LP z merjenjem EF.


Bolniki in metode
V prospektivno, opazovalno raziskavo smo vključili 121 preiskovancev, 76 (62,8 %) zdravih preiskovancev in 45 (37,2 %) bolnikov z znanim kroničnim SP. Pri vseh smo opravili standardne ehokardiografske meritve in izračunali AccLV1 po formuli: AccLV1=Vmax LVOT / dt x EDV  [cm/s2 ml] in AccLV2 po formuli: AccLV2=Vmax  LVOT / dt x LVEDD [1/s2]. 
Preiskovance smo nato opazovali dve leti in spremljali pojav končnih opazovanih dogodkov, ki kažejo na poslabšanje SP. 

Rezultati
Celotni vzorec preiskovancev je zajemal 65 (53,7 %) moških in 56 (46,3 %) žensk, od teh je bilo v skupino zdravih uvrščenih 76 preiskovancev (46,1 % moških), v skupino bolnikov pa 45 preiskovancev (66,7 % moških). 
Med zdravimi in bolniki smo ugotovili statistično pomembno razliko v povprečnih vrednostih EF (65,4 ± 6,7 % vs 38,6 ± 18,0 %; p &lt; 0,001),  AccLV1 (12,1 ± 2,8 cm/s2 ml vs 4,4 ± 2,1 cm/s2 ml; p &lt; 0,001) in AccLV2 (217,8 ± 43,8 1/s2 vs 110,5 ± 43,7 1/s2; p &lt; 0,001).
ROC krivulja, ki ločuje zdrave preiskovance od bolnikov s kroničnim SP, ne glede na pridruženo MR, je pokazala višje vrednosti AUC za AccLV1 in AccLV2 v primerjavi z EF (0,996 vs 0,897 in 0,969 vs 0,897). 
V skupini bolnikov smo prav tako potrdili nekoliko močnejšo korelacijo indeksov AccLV1 in AccLV2 s funkcijskim razredom po NYHA (r = - 0,657; p &lt; 0,001 in r = - 0,569; p &lt; 0,001), glede na korelacijo EF z  NYHA (r = - 0,539 p &lt; 0,001).
V toku dve-letnega opazovanja smo pri 16 preiskovancih ugotovili končne opazovane dogodke. Vseh zabeleženih dogodkov je bilo 31 in vsi v skupini bolnikov.
Določeni preiskovanci so doživeli končni opazovani dogodek, čeprav so imeli EF nad povprečjem EF preiskovancev brez zapleta (nad 58,1 %). Noben preiskovanec ni doživel končni opazovani dogodek, če je njegov indeks AccLV1 presegel povprečje indeksa AccLV1 preiskovancev brez zapleta (nad 10,1 cm/s2 ml ) ali če je njegov indeks AccLV2 znašal nad povprečjem indeksa AccLV2 preiskovancev brez zapleta (nad 190,1 /s2).

Zaključek 
Z izračunom indeksov AccLV1 in AccLV2 lahko v primerjavi z meritvami EF z večjo natančnostjo razlikujemo med zdravimi in bolniki s simptomatičnim SP, prav tako vrednosti AccLV1 in AccLV2 dobro, oziroma bolje kot EF, korelirajo s funkcijskim razredom NYHA v skupini bolnikov. Oba indeksa nakazujeta prav tako boljšo napovedno vrednost za klinično poslabšanje SP v primerjavi z EF.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-01-09 15:20:22</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>64877</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 290240256 </dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EWYCNSDE</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
