<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preurejanje genov TMPRSS2 in ERG ter njuna prognostična vloga pri slovenskih bolnikih s karcinomom prostate</dc:title><dc:creator>Krstanoski,	Zoran	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golouh,	Rastko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj Vokač,	Nadja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak prostate</dc:subject><dc:subject>prostatektomija</dc:subject><dc:subject>FISH</dc:subject><dc:subject>genske preureditve</dc:subject><dc:subject>klinič
no-patološke korelacije</dc:subject><dc:subject>napovedni dejavniki</dc:subject><dc:description>Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in 
eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več
raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega 
karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje 
razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje 
karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja 
bolezni pri posamičnem bolniku. 
Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 
202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili 
laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš
nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do 
julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov 
smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za 
raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo 
obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. 
Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja 
genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 
pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev 
TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili 
istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 
bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo 
uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem 
pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo 
analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, 
povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno 
s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med 
stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli 
gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa 
smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve 
korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V 
naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. 
Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in 
sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli 
statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N 
smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z 
gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še 
Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih 
obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z 
razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer 
posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava 
med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. 
Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo 
TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni 
prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben 
predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z 
nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost 
bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen 
oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih 
robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič
nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-01 08:36:42</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65003</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 291757568</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BN8M1033</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
