<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj modela za tvorbo in razpad kolonij sferičnih alg v toku vode</dc:title><dc:creator>Najžar,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ravnik,	Jure	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trki</dc:subject><dc:subject>združevanje v kolonije</dc:subject><dc:subject>alge</dc:subject><dc:subject>Vreteno DNS</dc:subject><dc:subject>model trdih sfer</dc:subject><dc:description>Do sedaj se je numerični model Vreteno DNS uporabljal zgolj za nežive delce. V magistrski nalogi pa smo se osredotočili na vedenje živih organizmov, alg. Prav tako Vreteno DNS do sedaj ni imelo vgrajenega modula za določanje trkov med delci. Ta raziskava je usmerjena v nadgradnjo sedanjega modela, da bo le-ta uporaben tudi za žive organizme ter bo upošteval trke, do katerih nedvomno prihaja v turbulentnem toku. Za izhodišče smo izbrali model trdih sfer, iz katerega smo pridobili enačbe za smer in hitrost, v_1 in v_2, ter kotni hitrosti, ω_1 in ω_2, alg po trku. Nato smo določili še smer in hitrost gibanja morebitne novonastale kolonije alg v_3, kakor tudi njeno kotno hitrost ω_3. Sedaj smo postavili pogoj, ki pogojuje trke z medsebojno razdaljo alg v času trkov. Razdaljo smo označili s črko B. Določili smo, da se bo trk zgodil, kadar bo B večji kot 0 in kadar bo manjši kot vsota polmerov obeh alg. V naslednjem koraku smo poiskali še ustrezen biološki parameter, ki določa, kdaj se alge med seboj odbijajo in kdaj prihaja do združevanja alg v kolonije. Ta parameter je stopnja hidrofobnosti ∆G. V primeru negativne stopnje hidrofobnosti prihaja do nastanka kolonij, medtem ko se v primeru pozitivne stopnje hidrofobnosti kolonije ne tvorijo, pač pa se alge med seboj odbijajo.  Vse parametre in enačbe smo nato vstavili v program Scilab in nato še v model Vreteno DNS. Zagnali smo tri simulacije, in sicer simulacijo brez trkov, simulacijo s trki z odboji in še simulacijo, kjer se alge združujejo v kolonije. Podatke za simulacije smo pridobili iz magistrske naloge U. Žibert, ki je nastajala vzporedno s to nalogo.  Rezultate smo nato med seboj grafično primerjali in ugotavljali vplive, ki jih imajo trki na vedenje alg. Ugotovili smo, da le-ti imajo nedvomen vpliv in jih model mora upoštevati, če se želimo kar se da približati naravnemu stanju.</dc:description><dc:publisher>[A. Najžar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-10 15:18:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65048</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 519.876.5:[582.263:532.517.4](043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20524566</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RCUCNDLW</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
