<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Delo nevladnih organizacij pri obravnavanju žrtev partnerskega nasilja</dc:title><dc:creator>Kos,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>partnersko nasilje</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>pomoč žrtvam</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Upati, da bo enakopravnost med spoloma kdaj v celoti zagotovljena, je najverjetneje utopično. Skozi analizo zadnjih treh desetletij, odkar se je pri nas začela pogosteje odpirati problematika nasilja v družini, pa je bilo na tem področju storjenih ogromno premikov v pozitivne smeri. Na podlagi feminističnih gibanj so se razvile močne in zelo učinkovite nevladne organizacije, katerih pomembnost se najbolj pokaže v psihosocialni pomoči žrtvam, spremstvu žrtve na različne institucije in pomoči pri nastanitvi žrtve v varno in zaupanja vredno okolje. Nevladne organizacije za zaščito in pomoč žrtvam izvajajo ogromno aktivnosti, dejavnosti in različnih projektov. Posebej aktivne so v času okoli 25. novembra, ki predstavlja mednarodni dan za odpravo nasilja nad ženskami. Priporočljivo in hkrati nujno je sodelovanje nevladnih organizacij z varnimi hišami, kriznimi centri ter vladnimi organizacijami, kot so policija in centri za socialno delo. Dva pomembna koraka zakonske ureditve nasilja v družini predstavljata sprejetje novega Kazenskega zakonika (KZ-1) iz leta 2008 in ratifikacija Istanbulske konvencije, katero je Slovenija slavila leta 2014. Kazenski zakonik je statistiko prijavljenih kaznivih dejanj nasilja v družini v letu 2009 dvignil za dobrih 1000 %, od takrat naprej pa število vsako leto nekoliko upade. Od približno 1500 kaznivih dejanj nasilja v družini jih najmanj 95 % povzročijo moški. Še vedno ostaja problem prikritega partnerskega nasilja, saj žrtve zaradi različnih razlogov partnerjevih prepovedanih dejanj ne prijavijo. Posledično se velika večina tovrstnih kaznivih dejanj izvaja daljše časovno obdobje, preden so zaznana in prijavljena pristojnim institucijam.</dc:description><dc:publisher>S. Kos]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-24 19:06:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65107</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.988(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3378922</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:2LPJEKC8</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
