<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje</dc:title><dc:creator>Florjanič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hus,	Vlasta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>refleksija</dc:subject><dc:subject>študentje</dc:subject><dc:subject>razredni pouk</dc:subject><dc:subject>usposobljenost</dc:subject><dc:subject>medpredmetno povezovanje</dc:subject><dc:description>Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju.  Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.</dc:description><dc:publisher>[L. Florjanič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-09 19:10:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65151</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.091.2/.3:5(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23055880</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:EX6DNK96</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
