<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Energija prihodnosti - jedrska fuzija</dc:title><dc:creator>Vojvodič-Tuma,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tuma,	Matija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gubeljak,	Nenad	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozak,	Dražan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosec,	Gorazd	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>,	Inštitut za kovinske materiale in tehnologije	(Lastnik avtorskih pravic)
	</dc:creator><dc:subject>fisija</dc:subject><dc:subject>fuzija</dc:subject><dc:subject>ITER</dc:subject><dc:subject>naraščanje prebivalstva</dc:subject><dc:subject>oskrba s primarno energijo</dc:subject><dc:description>Ocenjeno je naraščanje prebivalstva na Zemlji v naslednjih desetletjih, sočasno naraščanje potreb po primarni energiji in napisani so možni nosilci primarne energije. Razložen je princip jedrske fuzije, navedeni so robni pogoji, pri katerih je zlitje jeder sploh mogoče, in opisana je razlika med jedrsko fisijo in fuzijo. V obeh primerih se skupna masa po končani jedrski reakciji zmanjša, del mase se namreč spremeni v energijo. Prikazani so doslej vloženi napori znanstvenikov, skupaj z najnovejšim projektom ITER. Projekt naj bi končno realiziral težko pričakovano samodejno reakcijo zlitja jeder vodika v jedro helija in s tem rešil problem preskrbe človeštva s primarno energijo.</dc:description><dc:publisher>Inštitut za kovinske materiale in tehnologije Ljubljana</dc:publisher><dc:date>2005</dc:date><dc:date>2017-03-15 15:20:13</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>65180</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 1580-2949</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 620.92:546.291:546.11</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 106193664</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 398250</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1580-2949</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RP6PTRBD</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
