Optimizacija kapitalske strukture na primeru Krka, d. d.Praznik, Polona (Avtor) Mlinarič, Franjo (Mentor) Kapitalska strukturatrg kapitalaCAPMWACCPredstavniki finančne funkcije gospodarskih celic prevzemajo pomembne odločitve glede financiranja kot temeljne dejavnosti vsakega podjetja. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev finančne funkcije in sklepanju finančnih odločitev morajo odgovorni upoštevati poslovno-finančna načela in temeljna načela financiranja. Kapitalska struktura predstavlja kombinacijo lastniških in dolžniških virov kapitala, pri čemer je optimalno razmerje uporabljenih virov doseženo z maksimiranjem vrednosti enote lastniškega kapitala. Za lažje razumevanje pomena kapitalske strukture in odločanja o njenem snovanju so teoretiki razvili številne sodbe o optimalnem razmerju med viri financiranja. Tako zagovorniki tradicionalne teorije trdijo, da je vrednost podjetja odvisna od kombinacije lastniškega in dolžniškega kapitala. Podpirajo idejo povečanja celotne vrednosti podjetja in vzpostavitve optimalne kapitalske strukture z zamenjavo cenejšega dolga za dražji lastniški kapital. Nasprotna spoznanja predstavljajo zagovorniki Modigliani-Millerjeve teorije, ki vztrajajo pri nevtralnih učinkih kapitalske strukture na vrednost podjetja z ozirom na popoln trg kapitala. Optimalno kapitalsko strukturo smo obravnavali tudi z vidika dejavnikov, ki imajo bistven vpliv na njen ustroj. Teorija stroškov finančne stiske domneva, da imata velikost podjetja in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj veliko podjetje vzdržuje dobro diverzificiran portfelj naložb, kar znižuje izpostavljenost kreditnemu tveganju. Teorija vrstnega reda predvideva, da imata rast in kapitalska struktura z večjim deležem dolga pozitivno relacijo, saj predstavlja zadolževanje ključno podporo pri uresničevanju dražjih investicijskih projektov. Stephan in ostali (2011) so na osnovi študije pridobili trdne dokaze o pomembnosti agencijskih stroškov, likvidnosti, signaliziranja, finančnih ovir in davčnih olajšav pri ugotavljanju optimalne kapitalske strukture. Krkino kapitalsko strukturo smo opazovali z oceno tehtanih povprečnih stroškov kapitala. Tehtani povprečni stroški kapitala so za leto 2015 znašali 12,04 %, kar nakazuje na dražjo kapitalsko strukturo od povprečne kapitalske strukture v sektorju proizvodnje farmacevtskih zdravil in učinkovin. Podobne vrednosti WACC je družba dosegala tudi v ostalih proučevanih letih. V letu 2006 je bila ocena WACC zaradi višjih mer sistematičnega tveganja (bet), višjih tržnih premij za tveganje in višjih inflacijskih stopenj, kar 15,2 %. Povečanje omenjenih spremenljivk so povzročile turbulentne razmere na trgu in bližajoča se globalna finančna in gospodarska kriza. Kapitalsko strukturo smo analizirali tudi z izbranimi finančnimi pokazatelji. Najnižja izračunana vrednost kazalnika dolgoročnega financiranja dolgoročnih sredstev v vseh proučevanih obdobjih v višini 1,25 kaže na poslovanje Krke po načelu zlatega bilančnega pravila tudi v kriznih časih. Povprečna vrednost kazalnika kratkoročnega koeficienta likvidnosti za vsa proučevana obdobja znaša 2,48, kar pomeni, da je Krka sposobna financirati tekoče poslovanje, saj so kratkoročna sredstva dvakrat večja od kratkoročnih obveznosti. Rezultati analiz dajejo vtis oblikovanja optimalne kapitalske strukture družbe Krka.[P. Praznik]20172017-03-18 20:50:02Magistrsko delo/naloga65210UDK: 658.14/.17COBISS_ID: 12740636NUK URN: URN:SI:UM:DK:T5BMRLJ1sl