Poraba antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in primerjava z NorveškoKorpar, Marjetka (Avtor) Leskošek, Branimir (Avtor) Ferk, Polonca (Avtor) antihipertenzivifarmakoepidemiologijazdravljenje arterijske hipertenzijeprimerjava porabe antihipertenzivnih zdravil med Slovenijo in NorveškoIzhodišča: Predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča. V članku predstavljamo, kako se je v Sloveniji spreminjala poraba antihipertenzivnih zdravil med letoma 2002 in 2008. Za navedeno obdobje smo analizirali predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji v skladu s slovenskimi smernicami ter primerjali porabo antihipertenzivnih zdravil med Slovenijo in Norveško v obdobju 2006– 2008. Metode: Statistične podatke o številu ambulantno predpisanih receptov (Rp) in o definiranih dnevnih odmerkih (DDD) na 1000 prebivalcev na dan smo pridobili iz publikacij Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po anatomsko- -terapevtsko-kemijski klasifikaciji (ATC) Inštituta za varovanje zdravja, izdanih za vsako leto od leta 2002 do leta 2008. Izračunali smo število izdanih Rp za vsako v Sloveniji registrirano zdravilno učinkovino iz podskupin antihipertenzivnih zdravil C02, C03, C07, C08 in C09 ter za celotne podskupine. Podatke o porabi antihipertenzivnih zdravil na Norveškem smo pridobili na spletni strani norveškega Inštituta za varovanje zdravja. Rezultati: V Sloveniji se je število predpisanih Rp za antihipertenzivna zdravila na 1000 prebivalcev v obdobju 2002–2008 povečalo za 57 %, pri čemer je bil trend naraščanja statistično značilen. Najbolj se je poraba antihipertenzivnih zdravil povečala med letoma 2002 in 2003. Vsa- ko leto so v največji meri predpisovali zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, med njimi najpogosteje enalapril. V proučevanem obdobju smo v Sloveniji največjo rast predpisovanja ugotovili pri zaviralcih adrenergičnih receptorjev beta. V primerjavi z Norveško v Sloveniji relativno pogosteje predpisujejo antihipertenzivna zdravila iz podskupine C02 in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), manj pa diuretike (C03), zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (C07) in zaviralce kalcijevih kanalčkov (C08). Zaključki: Poraba antihipertenzivnih zdravil se je v Sloveniji v obdobju 2002–2008 povečala za več kot polovico. Raziskave o povezanosti med večjo porabo antihipertenzivnih zdravil in kakovostjo nadzora arterijske hipertenzije v Sloveniji nimamo. Primerjava med Slovenijo in Norveško kaže, da med državama v predpisovanju antihipertenzivov obstajajo določene razlike: zdravljenje je pri nas v večji meri usmerjeno v uporabo zdravil, ki delujejo na renin-angiotenzinski sistem.20112017-03-27 12:40:33Znanstveno delo65263ISSN: 1318-0347UDK: 615.2OceCobissID: 32893696COBISS_ID: 28446937ISSN pri članku: 1318-0347NUK URN: URN:SI:UM:DK:QMO6USS9sl