<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava pacientov z osebnostnimi motnjami</dc:title><dc:creator>Škrjanec,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Friedl,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osebnost</dc:subject><dc:subject>osebnostne motnje</dc:subject><dc:subject>psihiatrična zdravstvena nega.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Osebnostne motnje so ena najpogostejših kliničnih entitet v psihiatrični praksi. Namen diplomskega dela je predstaviti osebnostne motnje, vrste osebnostnih motenj, vzroke ter zdravljenje le teh ter ugotoviti ali se število sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji od leta 2010 do leta 2016 povečuje ali upada; katere so najpogosteje diagnosticirane osebnostne motnje; katere so najpogosteje diagnosticirane spremljevalne duševne motnje ter opredeliti vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientov z osebnostnimi motnjami.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za potek raziskave smo uporabili računalniški program »BIRPIS« v eni od psihiatričnih bolnišnic v Sloveniji. 
Rezultati: Rezultati raziskave predstavijo pojav pomembnejših osebnostnih motenj in njihovih spremljevalnih diagnoz v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. Ugotovljeno je bilo, da sta najpogosteje obravnavani osebnostni motnji, čustveno neuravnovešena ter disocialna osebnostna motnja. Naslednja najpogostejša je skupina ostalih opredeljenih osebnostnih motenj, ki pa jih v tem diplomskem delu posebej ne obravnavamo. Prav tako je v omenjeni psihiatrični bolnišnici ugotovljen trend upadanja sprejemov pacientov z osebnostnimi motnjami v razponu od leta 2010 do vključno z letom 2016.
Sklep: Osebnostne motnje je treba osveščati in prepoznavati, prav tako pa celovito obravnavati. Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da osebnostne motnje ostajajo pomemben dejavnik na področju psihiatrije.</dc:description><dc:publisher>[U. Škrjanec]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-24 20:21:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616.89-008.485-083(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2328996</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:R1Z4TSPU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
