<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekološka pridelava pora in cvetače s podsevkom bele detelje</dc:title><dc:creator>Zorec,	Julijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bavec,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Robačer,	Martina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ekološka pridelava</dc:subject><dc:subject>por</dc:subject><dc:subject>cvetača</dc:subject><dc:subject>podsevek</dc:subject><dc:subject>črna folija</dc:subject><dc:description>V ekološki pridelavi zelenjave se preskušajo različne metode in postopki s ciljem zmanjšati dokupe gnojil in sredstev za varstvo rastlin tudi z uporabo različnih podsevkov ali združenih setev. Cilj preučevanja je primerjava pridelave pora in cvetače s podsevkom bele detelje in na črni foliji kot običajnim načinom. V letu 2014 je bil v okviru projekta InterVeg na ekološki kmetiji Berden v Hrastju - Moti izveden poljski poskus s cvetačo sorte 'Snežna kepa' in porom 'Striker F1' s podsevkom bele detelje v primerjavi s pridelavo na črni foliji. Med rastno dobo pora in cvetače je bil ocenjen pojav škodljivcev in bolezni ter ob koncu rastne dobe rastlin izvrednoten skupni in tržni del pridelka, ocenjene so bile morfološke značilnosti ter še enkrat ocenjen pojav škodljivcev. V naletu škodljivcev pri cvetači med pridelavo na črni foliji in pridelavo s podsevkom bele detelje ni statistično značilnih razlik. Rezultati ocene škodljivcev in bolezni pri poru kažejo, da je pojav porove zavrtalke večji na črni foliji. Prav tako je bila večja okuženost z alternarijo pri pridelavi na črni foliji. Pri skupni masi cvetače in pri premeru rože ni statistično značilnih razlik, večje razlike so pri tržni masi cvetače, kjer je bila pri pridelavi na črni foliji tržna masa statistično značilno večja (0,272 kg/rastlino) kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,207 kg/rastlino). Skupna masa pora je statistično značilno večja (0,205 kg/rastlino) pri pridelavi na črni foliji kot pri pridelavi s podsevkom bele detelje (0,113 kg/rastlino). Prav tako je povprečen premer stebla pora večji pri pridelavi s črno folijo. Razlik Med pridelovalnima sistemoma ni bilo značilnih razlik pri tržni masi pora. Ob podsevku bele detelje je bil v primeru pridelave pora ohranjen tržni pridelek in zmanjšana prisotnost škodljivcev, kar nakazuje možnost uporabe takega pridelovalnega sistema tudi v praksi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-25 11:33:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65550</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Q19APE3W</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
