<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dinamika temperature jedra bolnikov med splošno anestezijo pri uporabi konduktivnega segrevanja in zaščite pred sevanjem</dc:title><dc:creator>Preložnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Dušan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ogrevanje bolnika</dc:subject><dc:subject>operativni poseg</dc:subject><dc:subject>anestezija</dc:subject><dc:subject>predgretje</dc:subject><dc:subject>temperatura in zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Hipotermija med operativnim posegom je razširjen problem po svetu in je definirana, kot temperatura jedra, ki znaša manj kot 36 °C. V operacijskem okolju je veliko dejavnikov, ki vplivajo na znižanje telesne temperature, zato to postane izziv predvsem pri obsežnejših in dolgotrajnejših operativnih posegih. V izogib posledicam hipotermije, je namen magistrskega dela ugotoviti, ali kombinacija ogrevalnih metod, kot so: konduktivno segrevanje z zračnimi toplotnimi blazinami, dajanje toplih in ogrevanih tekočin med operativnim posegom in pokrivanje bolnika s folijo, zmanjša topotne izgube pri bolniku.
Metode: V empirični kvantitativni raziskavi smo izbrali namenski vzorec devetih bolnikov. Pogoj za vključitev v raziskavo je bil vsaj 2 uri trajajoč operativni poseg. Bolnike smo ogrevali in jim tekom operativnega posega merili telesno temperaturo preko urinskega katetra. Ob prihodu in odhodu bolnika v operacijsko dvorano smo izmerili temperaturo tudi timpanično. S statističnim Wilcoxonovim testom predznačenih rangov za en vzorec smo primerjali dobljene vrednosti z obstoječo literaturo.
Rezultati: V vzorcu je bilo 5 žensk in 4 moški. Povprečno so bili stari 59 let, indeks telesne mase je povprečno znašal 25 ter operativni posegi so povprečno trajali 3 ure. V prvi fazi je bil povprečen padec temperature - 0,6 °C. V drugi fazi je po dveh urah padec - 0,7 °C, po treh urah - 0,8 °C ter po štirih urah - 0,7 °C. V tretji fazi pa je povprečen padec - 0 ,6 °C.
Interpretacija in razprava: Splošno lahko zaključimo, da naprave za ogrevanje in drugi pripomočki pripomorejo k ohranjanju telesne temperature bolnikov. V primerjavi z drugimi, že izvedenimi raziskavami, se nahajamo na sredini, po merilu uspešnosti ohranjanja temperature. Največje izgube toplote se kažejo v drugi fazi, kjer je metabolizem manjši od izgub toplote. Možnost za izboljšave je še v regulaciji temperature v operativni dvorani in v uvedbi predgretja bolnika pred operativnim posegom. V prihodnje bodo še potrebne raziskave na tem področju, da se dokaže, kako stopnja ogretosti bolnika vpliva na operativni poseg, pooperativno okrevanje in izid zdravljenja.</dc:description><dc:publisher>[N. Preložnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-13 19:17:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65671</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-089.5:616-083</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2334372</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:WDLREYMN</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
