<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razširjenost modne industrije in okoljska problematika v nerazvitih državah</dc:title><dc:creator>Rajh,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tekstilna industrija</dc:subject><dc:subject>bombaž</dc:subject><dc:subject>pridobivanje bombaža</dc:subject><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>delovne razmere</dc:subject><dc:subject>pravična trgovina</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga obravnava različne dejavnike tveganja, ki so spremljevalci sodobne tekstilne in modne industrije. Živimo v času, v katerem je vedno večji poudarek na materialnih dobrinah, ljudje pa vedno večjo pozornost namenimo prav oblačilom. Tako se je tekstilna industrija v zadnjih letih zelo razširila, zaradi česar občutimo negativne posledice na marsikaterem področju. Namen naloge je prav tako opozarjanje in ozaveščanje ljudi, da lahko z drugačnimi izbirami in s spremembo potrošniških navad na področju mode vplivajo na proizvajalce, modne korporacije in od njih zahtevajo drugačne, višje standarde glede človekovih pravic in varovanja okolja.
V diplomskem delu so predstavljeni temeljni pojmi s področja tekstilne industrije ter njen vpliv na okolje in človeka. Zaradi hitrega razvoja in vedno večje potrebe po oblačilih prihaja do vedno več obolenj ljudi, onesnaževanja in uničevanja okolja ter kršenja človekovih pravic. Na tem področju poznamo pravično trgovino, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji in katere cilj je v prvi vrsti opozoriti ljudi, da naj bo trgovina pravična za vse in da naj vsak dobi ustrezno plačilo za svoje delo. Prizadeva si odpraviti izkoriščanje in pokazati ljudem, da se da pravično trgovati. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje bombaža, saj zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo se gozdne površine in izginjajo jezera. Pesticidi ostanejo tudi v že obranem bombažu, ki je pozneje v stiku z delavci v tekstilnih tovarnah in nato tudi z našo kožo, kar lahko negativno vpliva na zdravje.
Skoraj nikoli se ne vprašamo, od kje pride bombažna majica, ki jo kupimo po nenormalno nizki ceni, kakšna je njena sestava in pod kakšnimi pogoji je bila izdelana. Ugotovili smo, da so ljudje v zadostni meri ozaveščeni o problematiki v modni industriji, vendar kljub vsemu premalo, da bi prišlo do večjih izboljšav. Potrošniki sami bi lahko uvedli največ izboljšav na tem področju, že s spremembo nakupovalnih navad.</dc:description><dc:publisher>T. Rajh]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-15 15:30:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65676</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.3/.7:504(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3391722</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:KTULIS4S</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
