Umetnost v času realsocializma v slovenskem slikarstvuGrašič, Katja (Avtor) Balažic, Janez (Mentor) Socialistični realizemslikarstvoJugoslavijaideologijaSlovenijapovojno obdobjedruga svetovna vojnasocializem20. stoletje.Ideja socialističnega realizma se je izoblikovala v Sovjetski zvezi, in sicer na prvem zveznem kongresu sovjetskih pisateljev. Doktrino socialističnega realizma je leta 1934 razglasil Ždarov. V slovenskem prostoru se tovrstne težnje pojavijo v tridesetih letih 19. stoletja, vendar nikoli kot zavezujoča doktrina, temveč zgolj kot predlog delovanja umetnikov. Spremembe po socialistični preobrazbi so ustvarile tudi nove pogoje za kulturne dejavnosti. Socialistična načela družbene ureditve pospešijo razvoj ljudske kulturne ustvarjalnosti, umetnost postaja manj privilegij bogatašev, bolj se približuje ljudskim množicam, saj je vsebina tesno povezana z ljudskim življenjem. Kultura vedno bolj pridobiva politično vlogo. Realsocializem v slovenskem prostoru označuje zelo širok razpon del, sega od monumentalnih kompozicij, herojskih figur pa vse do skoraj intimističnih del. Viri del niso bili zgolj socialistični, ampak so slovenski umetniki kombinirali tudi svojo lastno umetniško tradicijo, predvojno umetnost. Obdobje socialističnega realizma v Jugoslaviji se polagoma končuje s sporom Jugoslavije in Sovjetske zveze v začetku petdesetih let 19. stoletja. Umetnostni prostor se počasi liberalizira in pojavi se zasuk k modernizmu.[K. Grašič]20172017-05-16 08:56:44Magistrsko delo/naloga65685UDK: 75:32(497.4)"19"(043.2)COBISS_ID: 23182344NUK URN: URN:SI:UM:DK:TTOLML7Usl