<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlike v praksi glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in Novi Zelandiji</dc:title><dc:creator>Verbošt,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Habe,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbena terapija</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.</dc:subject><dc:description>Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.</dc:description><dc:publisher>[A. Verbošt]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-16 23:40:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65737</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 376-056.36:78(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23150600</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:A7T03GCU</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
