<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Konjeniška terminologija v strokovnem tisku</dc:title><dc:creator>Humek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ulčnik,	Natalija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede konjereja</dc:subject><dc:subject>konjeništvo</dc:subject><dc:subject>konj</dc:subject><dc:subject>terminologija</dc:subject><dc:subject>termin</dc:subject><dc:subject>razlaga</dc:subject><dc:subject>pomen</dc:subject><dc:subject>Pleteršnik</dc:subject><dc:subject>SSKJ</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo z naslovom Konjeniška terminologija v strokovnem tisku obravnava strokovno izrazje s področja konjeništva v izbranem strokovnem viru, tj. v knjigi Naši konji (Vejnovič 2008).
Teoretični del zajema predstavitev konja in njegovih značilnosti, sledita poglavji o konjereji na Slovenskem in konjeništvu. Nadalje sem se ukvarjala s terminologijo kot vedo. Predstavila sem njene uporabnike, nastanek in lastnosti terminov, terminologijo v splošnih in terminoloških slovarjih, zgradbo terminološkega slovarja in njegovo normativnost ter se osredinila na konjeniško izrazje v slovarjih.
Drugi del magistrskega dela se nanaša na izpisovanje strokovnih izrazov iz izbrane strokovne knjige, na predstavitev izpisanega izrazja v tabeli in njegovo analizo na besednovrstni, izrazni in pomenski ravni. Preverjena je tudi prisotnost terminov v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894/95) in v SSKJ. Ugotovljeno je, da izmed vseh 327 izpisanih konjeniških izrazov prevladujejo samostalniki, sledijo jim pridevniki in glagoli. Druge besedne vrste se ne pojavljajo. Analiza je pokazala, da je večina izrazov enobesednih (npr. bandaž, bicelj, brejost, čreda, dlaka, jahač, kočija), pojavljajo pa se tudi večbesedni izrazi (npr. upogljiv bič, porodni boks, konjerejski center, galopska dirka, jahalne hlače). Zbrano gradivo zajema enopomenske in večpomenske izraze. S pomočjo SSKJ in Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja (1894/95) je ugotovljeno, da je konjeniška terminologija v splošnih slovarjih dobro zastopana, kljub temu pa obstaja nekaj izrazov, ki v slovarjih še niso evidentirani (npr. členek, hipolog, kandara, kavaleta, kolostrum, lonžiranje, očohavanje). Izvor besed kaže, da konjeniška terminologija v veliki meri izvira že iz praslovanskega oz. starocerkevnoslovanskega obdobja (npr. bič, brejost, brzda, čreda, kobila, jahač, jasli, konj, kovač).</dc:description><dc:publisher>[K. Humek]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-24 13:41:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65812</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'373.46:599.723.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23169288</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:1SCZDPGK</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
