<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost varčevanja v II. pokojninskem stebru z vidika varčevalca</dc:title><dc:creator>Vauhnik,	Simona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oplotnik,	Žan Jan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pokojninski sistemi</dc:subject><dc:subject>pokojninske reforme</dc:subject><dc:subject>dodatno pokojninsko varčevanje</dc:subject><dc:subject>prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje</dc:subject><dc:subject>nadomestitveno razmerje</dc:subject><dc:subject>pokojninska renta</dc:subject><dc:description>Prihodnji demografski trendi kažejo na zniževanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe. Slednje pomeni daljše uživanje obdobja upokojitve in s tem povečevanje izdatkov za pokojnine. Zniževanje rodnosti vpliva na nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in posledično na zmanjšanje razmerja med številom zavarovancev ter številom upokojenih. Po statističnih podatkih bo navedeno razmerje upadalo tudi v prihodnje, zato bo vedno manj tistih, ki bodo vplačevali v pokojninsko blagajno. 
Navedeni demografski trendi močno ogrožajo finančno vzdržnost in varnost pokojninskih sistemov. Zaradi tega so države članice EU v zadnjem desetletju reformirale svoje pokojninske sisteme. Ob tem imajo pomembno vlogo dodatna pokojninska zavarovanja, saj lahko le ob kombinaciji vzdržnega javnega pokojninskega sistema ter ustreznega obsega dodatnega pokojninskega zavarovanja pričakujemo dokaj primerno višino pokojnine. 
Slovenski pokojninski sistem je dolgoročno nevzdržen in ima premajhen obseg dodatnega pokojninskega varčevanja. Strokovna javnost je dlje časa opozarjala na pomanjkljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja in na nujnost sistemskih sprememb, ki bi povečale njegov obseg. Slovenija je s pokojninsko reformo v letu 2013 posodobila dodatno pokojninsko zavarovanje in v večji meri vnesla potrebne spremembe za večjo privlačnost le-tega, predvsem z uvedbo skladov življenjskega cikla, vendar do potrebnega povečanja davčnih olajšav ni prišlo. Prav tako bodo potrebni učinkovitejši ukrepi za večjo promocijo in prepoznavnost dodatnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji.
Povprečne mesečne premije v višini 30 do 55 EUR so v prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji še vedno prenizke, da bi lahko zagotavljale dodatno pokojnino, ki bi zapolnila pokojninsko vrzel posameznika. V Sloveniji znaša nadomestitveno razmerje med prvo pokojnino in zadnjo neto plačo približno 60 % neto plače ob upokojitvi. Po merilih OECD naj bi za dostojno pokojnino znašalo nadomestitveno razmerje med neto plačo pred upokojitvijo in neto pokojnino 70 %. 
V magistrski nalogi smo analizirali kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v podjetju X, pri čemer smo ugotavljali, ali bodo dejanska vplačila v PDPZ podjetja X zagotavljala potreben obseg zbranih sredstev za dosego pokojnine v višini 70 % nadomeščanja plače pred upokojitvijo. Cilj naloge je ugotoviti, ali je to varčevanje učinkovito z vidika doseganja pokojninske rente, ki bi posamezniku omogočala skupno pokojnino (iz prvega in drugega stebra) v višini 70 % nadomestitvenega razmerja. Ciljno nadomestitveno razmerje je v podjetju X mogoče doseči, v kolikor zaposleni z varčevanjem prične takoj ob zaposlitvi, tudi sam vplačuje svoj delež premije in v času varčevanja privarčevanih sredstev pred upokojitvijo ne dviguje ter nenamensko porabi.</dc:description><dc:publisher>[S. Vauhnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-25 10:29:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65823</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 368.914</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12801820</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:RWSE1EPZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
