Idilični prostori kot drugi prostori v pripovedni prozi Pavline PajkČeh Steger, Jožica (Avtor) slovenska književnostpripovedna prozaidilični prostoriheterotopijerastlinske metaforeV izbrani pripovedni prozi Pavline Pajk so predstavljeni idilični prostori (vrtovi, gaji, ribniki in gozdne jase), ki s posameznimi prvinami spomi- njajo na locus amoenus. Praviloma se pojavljajo v vlogi romantičnih hete- rotopij kot iluzijski prostori počitka, branja, ročnega dela, premišljevanja, zaupnih pogovorov, uživanja na svežem zraku ali ljubezenskih srečanj, vsaj na enem mestu pa je opazna tudi njihova razgradnja. Idilični prostori, v katere so umeščeni ženski liki, opozarjajo obenem na tradicionalni kon- cept istovetenja ženske z naravo, kar se pokaže v prevladujoči rastlinski oziroma cvetni metaforiki za žensko, temelječi na konceptualni metafori ŽENSKA JE RASTLINA. Vendar ta metafora ne govori le o ženski ali o konvencionalnosti pisateljičinega sloga, temveč sporoča tudi prevladu- joče predstave o razumevanju ženske v družbeno-kulturnem kontekstu 19. stoletja.20142017-05-29 08:59:06Znanstveno delo65859ISSN: 1855-6302UDK: 821.163.6.09OceCobissID: 244480000COBISS_ID: 20623368DOI: 10.17161/SCN.1808.14335ISSN pri članku: 1855-6302NUK URN: URN:SI:UM:DK:HULHBVRTsl