<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Idejna zasnova letališča na vodi in njegova umestitev v prostor</dc:title><dc:creator>Virant,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amfibijsko letalo</dc:subject><dc:subject>gašenje požarov iz zraka</dc:subject><dc:subject>letališče na vodi</dc:subject><dc:subject>vodni kanal</dc:subject><dc:subject>vodno letalo/hidroplan</dc:subject><dc:description>Na območju slovenske obale so bili hidroplani prisotni že od zgodnjih let razvoja pomorskega letalstva, ki je razcvet doživelo v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, zaton pa z začetkom druge svetovne vojne. V današnjem času je komercialno letenje z amfibijskimi letali tudi v naši bližnji okolici ponovno v porastu, prav tako pa je športno letenje z amfibijskimi letali, zaradi razreda cenejših ultralahkih amfibijskih letal, postalo dostopnejše. V Republiki Sloveniji trenutno nimamo ustrezne infrastrukture (razen kopenskih letališč), ki bi lahko sprejela in oskrbela amfibijska letala. Uporaba hidroplanov pa trenutno sploh ni mogoča, saj vodnih letališč ni. V magistrskem delu smo idejno zasnovali letališče na vodi in ga umestili v prostor Republike Slovenije ter s tem postavili osnovo za potencialno uporabo amfibijskih letal in hidroplanov v komercialne in zasebne namene, kot tudi uporabo posebnih amfibijskih letal, ki se uporabljajo za gašenje iz zraka. Del magistrskega dela smo namenili slednjim, kjer smo s pomočjo simulacije preverili ustreznost ter smotrnost uporabe takih letal, kot tudi ustreznost in primernost vodnih virov v RS za zajemanje vode v podporo gašenju požarov v naravi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-30 21:15:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65937</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:TTWQN9XT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
