<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje kognitivnega napora prostoročnih uporabniških vmesnikov na osnovi subjektivne ocene in analize EEG meritev s pomočjo naprave emotiv EPOC+</dc:title><dc:creator>Janko,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šumak,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jaušovec,	Norbert	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostoročni uporabniški vmesnik</dc:subject><dc:subject>prostoročna interakcija</dc:subject><dc:subject>kognitivna obremenitev</dc:subject><dc:subject>EEG</dc:subject><dc:subject>Emotiv Epoc+</dc:subject><dc:subject>Kinect</dc:subject><dc:subject>Myo</dc:subject><dc:description>Potreba po bolj intuitivni interakciji je privedla do nastanka naravnega uporabniškega vmesnika. Ta prinaša številne nove načine prostoročne interakcije, ki pa še niso tako razširjeni, kot je na primer stični način interakcije z miško in s tipkovnico. Ker gre tu predvsem za novo tehnologijo, se morajo neizkušeni uporabniki naučiti upravljanja tovrstnih naprav, da jih lahko uporabljajo hitro, preprosto in podzavestno. Trud, ki ga vloži uporabnik v to, je odvisen od predhodnega znanja, kar je povezano tudi s kognitivno obremenitvijo. V magistrskem delu smo izvedli raziskavo, na podlagi katere smo ugotavljali, ali je stopnja kognitivne obremenitve pri uporabnikih prostoročne interakcije večja od stopnje obremenitve pri stični interakciji. Kognitivno obremenitev smo vrednotili na osnovi subjektivne ocene udeleženca eksperimenta in meritev možganskih aktivnosti (EEG). Meritve možganskih aktivnosti smo izvedli s komercialno dostopno napravo Emotiv EPOC+. V raziskavi smo primerjali prostoročni interakciji na osnovi prepoznavanja gest za napravi Kinect in Myo ter stično interakcijo z miško in s tipkovnico. V raziskavi je sodelovalo 26 udeležencev brez daljših ali naprednejših izkušenj s prostoročno interakcijo, so pa redni uporabniki računalnika. Rezultati analize možganskega valovanja so pokazali, da je bila obremenitev udeležencev pri napravah prostoročne interakcije nekoliko večja kot pri stični interakciji, vendar pa razlike niso bile signifikantne. Z analizo subjektivnih ocen so bile ugotovljene signifikantne razlike med obremenitvijo pri napravah prostoročne in stične interakcije. Ugotovljeno je bilo tudi, da obstajajo povezave med kognitivno obremenitvijo in uporabnostjo, preprostostjo uporabe in čustvenim doživljanjem.</dc:description><dc:publisher>A. Janko</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-05-30 23:54:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>65938</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.514(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 20640022</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:BB91QG8Y</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
