<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>IGRA S KARTAMI ZA SPODBUJANJE LOGIČNO-MATEMATIČNEGA MIŠLJENJA</dc:title><dc:creator>Kastelic,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolin Drešar,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematično-logično mišljenje</dc:subject><dc:subject>matematične igre</dc:subject><dc:subject>prosta igra</dc:subject><dc:subject>vzgojitelj</dc:subject><dc:subject>predšolska vzgoja.</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Igra s kartami za spodbujanje logično-matematičnega mišljenja smo predstavili pomen učenja matematike skozi igro, poudarili pomen nudenja možnosti razvijanja logično-matematičnega razmišljanja že v predšolskem obdobju in podrobneje opisali dve igri s kartami, in sicer igro »Hiša števil s kartami«, ter igro »Iz 5-k do celotne hiše števil«, pri čemer ima predvsem slednja velik potencial pri spodbujanju razvoja logično-matematičnega razmišljanja pri otrocih.
V praktičnem delu smo opisali potek postopnega uvajanja omenjenih dveh iger v skupini 23 otrok, starih od 4 do 5 let, ki je potekalo več tednov, in sicer v sedmih fazah. Opažanja so pokazala, da je večina otrok razvijala logično-matematično razmišljanje, vendar je bila kljub večtedenskemu igranju igre ob koncu obdobja še vedno na prvi stopnji.
V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate raziskave, katere glavni namen je bil evalvirati igro »Iz 5-k do celotne hiše števil« in raziskati, kakšno je razumevanje igre pri otrocih na začetku ter ob koncu seznanjanja z igro, vključevanje otrok v igro in napredek pri prepoznavanju števil. Rezultati so pokazali, da so tako dečki kot deklice proti koncu seznanjanja z igro v veliko večji meri razumeli potek igre, kakor na začetku in da je večina otrok ne glede na spol ob koncu obdobja seznanjanja z igro, igro razumela. Ugotovili smo tudi, da je k igri s kartami samostojno pristopalo več dečkov kot deklic, saj so deklice v večji meri potrebovale spodbudo vzgojiteljice. Glede pogostosti igranja igre s kartami pa so rezultati pokazali, da so se dečki v povprečju nekoliko večkrat vključevali kot deklice. Napredek pri prepoznavanju števil ob koncu obdobja seznanjanja z igro s kartami je bil zaznan tako pri dečkih kot pri deklicah.</dc:description><dc:publisher>[S. Kastelic]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-07 10:49:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66088</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2.016:51-8(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23247880</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:7FQP524K</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
