<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Teorija uma v zgodnjem otroštvu: validacija vprašalnika za starše</dc:title><dc:creator>Knez,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Maša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>teorija uma</dc:subject><dc:subject>zgodnje otroštvo</dc:subject><dc:subject>predšolsko obdobje</dc:subject><dc:subject>faktorska analiza</dc:subject><dc:subject>zanesljivost</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:subject>vprašalnik za starše</dc:subject><dc:description>Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti merske značilnosti (zanesljivost, strukturno in sočasno veljavnost) slovenske oblike Vprašalnika teorije uma za starše, ki smo ga v okviru raziskave tudi prevedli in priredili za slovensko populacijo. Gre za novo metodo v merjenju teorije uma, ki presega omejitve tradicionalnih mer teorije uma in se vse bolj uveljavlja na mednarodnem področju. Teorija uma je definirana kot sposobnost pripisovanja mentalnih stanj sebi in drugim ter napovedovanja in razumevanja posameznikovega vedenja na podlagi njegovih mentalni stanj. Rezultati na vzorcu 279 predšolskih otrok kažejo podobno strukturno veljavnost in visoko zanesljivost, kot je značilna za izvorno obliko vprašalnika. Na splošno rezultati faktorske analize podpirajo delitev postavk v tri lestvice (zgodnjo, osnovno in napredno raven teorije uma). Nekaj postavk se ni nasičalo glede na predvidevanja, zato smo za nekatere izmed teh predlagali spremembe v prevodu. Podprli smo tudi enofaktorsko rešitev. Tako enofaktorska kot trifaktorska rešitev sta se pokazali kot psihometrično ustrezni, vendar na podlagi rabe v tujih raziskavah priporočamo uporabo enofaktorske rešitve za splošno populacijo, trifaktorska rešitev pa se je pokazala kot uporabna predvsem pri specifičnih populacijah otrok (motnje avtističnega spektra). Med vedenjskimi nalogami in Vprašalnikom teorije uma se je pokazala statistično pomembna pozitivna povezanost. V raziskavi so predstavljene tudi povezave z nekaterimi demografskimi spremenljivkami. Dobljeni rezultati v splošnem kažejo, da lahko teorijo uma zanesljivo in veljavno merimo s pomočjo ocen staršev in da Vprašalnik teorije uma za starše služi kot dobro merilo za preučevanje teorije uma v slovenskem prostoru.</dc:description><dc:publisher>[N. Knez]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-08 14:01:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66113</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.2:373.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23220488</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VOBSZT2J</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
