<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah</dc:title><dc:creator>Tepina,	Janita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balantič,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ergonomija</dc:subject><dc:subject>delovno okolje</dc:subject><dc:subject>vpliv delovnega okolja</dc:subject><dc:subject>zaposleni v endoskopiji</dc:subject><dc:subject>kostno-mišična obolenja</dc:subject><dc:description>Pri kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom, gre za okvare delov telesa in sicer mišic, sklepov, kit, vezi, živcev, kosti in perifernega krvnega obtoka, ki jih povzročijo ali poslabšajo predvsem delo in vplivi neposrednega okolja v katerem se delo izvaja.
Zaposleni v endoskopskih enotah se morda ne zavedajo fizičnega tveganja, ki so mu izpostavljeni vsak dan zaradi ponavljajočih se gibov v delovnem procesu. Ponavljajoči gibi pri opravljanju endoskopskih preiskav povečujejo tveganje za nastanek kostno-mišičnih poškodb, ki lahko v končni fazi povzročijo trajne poškodbe in invalidnost. Tveganja za telesne poškodbe so povezana s trajanjem dela, silo ki je potrebna za dokončanje opravil, lokalnimi kontaktnimi obremenitvami in delovnimi položaji (drža).
V magistrskem delu smo si zastavili cilj potrditi vpliv delovnega okolja na kostno mišično strukturo zaposlenih v gastroenterološki endoskopski enoti.
Podatke raziskave smo pridobili z dvema raziskovalnima metodama v treh endoskopskih enotah: Diagnostičnem centru Bled, UKC Ljubljana – KOGE in v Splošni bolnišnici Novo mesto. Prva metoda je bila ergonomska opazovalna metoda RULA (Rapid Upper Limb Assessment) s pomočjo katere smo naredili oceno opazovanih zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah. Druga metoda je bil strukturiran anketni vprašalnik, s katerim smo želeli od zaposlenih v gastroenteroloških endoskopskih enotah, v katerih smo izvajali opazovalno metodo, pridobiti povratne informacije o težavah, povezanih s kostno-mišičnimi obremenitvami. Raziskava je temeljila na štirih hipotezah.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-20 16:23:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66321</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7940883</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:QP19XHWT</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
