<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gospodarska kriminaliteta in vloga žensk</dc:title><dc:creator>Tomše,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gospodarska kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>goljufije</dc:subject><dc:subject>storilci</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo raziskali problematiko gospodarske kriminalitete in vlogo žensk. Gospodarska kriminaliteta je specifična oblika kriminalitete, saj nima tipičnega načina izvršitve in kraja dejanja, zato jo je težko preiskovati. Posledice gospodarske kriminalitete lahko čutimo na globalni ravni. Zanimalo nas je, kakšna je vloga žensk znotraj tega tipa kriminalitete. Ugotovili smo, da v poslovnih sferah prevladujejo moški, zato so tudi pogosteje storilci gospodarskih kaznivih dejanj. Raziskave so pokazale, da imajo ženske višje moralne norme in standarde, zato so manjkrat vpletene v situacije, ki lahko vodijo v kriminalno vedenje. V empiričnem delu smo ugotovili, da je 80 % obsojenih storilcev kaznivih dejanj moškega spola, 20 % pa ženskega. Študije v Združenih državah Amerike so pokazale, da naj bi bile ženske vpletene le v 10 % primerov gospodarske kriminalitete. Najpogosteje so imele manjše vloge, zaradi specifičnosti poklicev, ki jih opravljajo, nekaj pa jih pri izvršitvi kaznivih dejanj pomagalo svojim možem, ki so bili vodje kriminalne skupine. Tudi v neformalni ekonomiji so bile ženske pogosteje vodje poslov po smrti ali aretaciji moža. Pogostost izvršitve kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete pa je odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Študija v Turčiji je pokazala, da ima največ storilcev kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete končano le osnovno šolo, kar je v nasprotju s stereotipom izobraženih storilcev. Zanimalo nas je še, s katero obliko kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se najpogosteje srečujejo kriminalisti in tožilci, ki delujejo na področju pregona gospodarske kriminalitete, kakšno resnost predstavljajo kazniva dejanja na škodo Evropske unije, ali je gospodarsko kriminaliteto težko preganjati in kateri je najpogostejši motiv žensk storilk v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[S. Tomše]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-10 09:37:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66773</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 343.37(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3415786</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:6FGV1XXP</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
