<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Funkcionalizacija poli(glicidil) metakrilatov z multifunkcionalnimi amini</dc:title><dc:creator>Grušovnik,	Patricia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krajnc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Paljevac,	Muzafera	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>funkcionalizacija</dc:subject><dc:subject>poliHIPE struktura</dc:subject><dc:subject>glicidil metakrilat</dc:subject><dc:subject>multifunkcionalni amini</dc:subject><dc:subject>termična polimerizacija</dc:subject><dc:description>V okviru diplomske naloge smo pripravili poli(glicidil) metakrilate z različnim molskim deležem zamreževala etilenglikol dimetakrilata.
Kot osnovno tehniko za pripravo polimerov smo uporabili termično polimerizacijo kontinuirne faze emulzije z visokim deležom notranje faze (HIP emulzije – High Internal Phase Emulsion). Vzorce smo pred nadaljnjo funkcionalizacijo očistili nečistoč z izopropanolom v Soxhletovi aparaturi in jih nato posušili na zraku.
Pripravljeni polimerni vzorci so nam služili kot osnova za nadaljnjo funkcionalizacijo z različnimi multifunkcionalnimi amini. Izbrani amini so bili 1,8-diaminooktan, tris(hidroksimetil)aminometan in tris(2-aminoetil)amin. Za te amine smo se odločili zaradi različne razvejanosti, dolžine verig in vsebnosti amino skupin. Nato smo vzorce analizirali z različnimi analitskimi metodami. Pri elementni analizi smo potrdili, da je potekla uspešna funkcionalizacija preko obeh postopkov, ki smo jih uporabili. Rezultati kažejo, da se je s povečanjem deleža zamreževala nižal odstotek konverzije. Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo preverili morfologijo osnovnih monolitov. S pridobljenih posnetkov je razvidno, da imajo pripravljeni vzorci značilno poliHIPE strukturo in se razlikujejo predvsem v premeru por. Analiza je pokazala, da je vzorec z najvišjim molskim deležem zamreževala imel tudi največji premer por. S porozimetrom smo določili specifično površino osnovnih vzorcev. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili okoli 5 m2/g. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da smo s stopnjo zamreženja le malo vplivali na BET specifično površino.</dc:description><dc:publisher>[P. Grušovnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-07-12 18:41:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>66842</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 66.095.26:661.717.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 21040662</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:VUOZGD1D</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
