<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo</dc:title><dc:creator>Šenk,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnik,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitekturno-urbanistične delavnice</dc:subject><dc:subject>Maribor-jug</dc:subject><dc:subject>rob mesta</dc:subject><dc:subject>prometna infrastruktura</dc:subject><dc:subject>obvoznice</dc:subject><dc:subject>teoretska refleksija</dc:subject><dc:description>V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2017-08-09 10:01:17</dc:date><dc:type>Znanstveno delo</dc:type><dc:identifier>67268</dc:identifier><dc:identifier>ISSN: 2350-3637</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 711.4(082)</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 269631744</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17300502</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.15292/IU-CG.2013.01.078-084</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2350-3637</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:M3ETKAXZ</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
