<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med prehranjenostjo in kakovostjo življenja otrok</dc:title><dc:creator>Drofelnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matejek,	Črtomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšec,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>debelost</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>indeks telesne mase</dc:subject><dc:subject>kvaliteta življenja</dc:subject><dc:subject>drugo triletje.</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti razlike med prehranjenostjo in kakovostjo življenja fantov ter deklet. V raziskavo je bilo vključenih 236 otrok iz severovzhodne Slovenije, starih od 9 do 11 let. Od tega je bilo 123 fantov in 113 deklet. Podatke smo pridobili v okviru projekta Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke smo pridobili s pomočjo vnaprej pripravljenih anketnih vprašalnikov. Za ugotavljanje kakovosti življenja otrok je bil uporabljen Kindlov vprašalnik Quality of Life Questionnaire for Children, prilagojen za uporabo v Sloveniji iz originalne nemško-angleške verzije. Za izračun indeksa telesne mase smo vsakemu otroku odmerili njegovo stojno višino, odčitali telesno težo in na podlagi izmerjenih podatkov izračunali vrednosti indeksa telesne mase po formuli: kg⁄m^2 . Zbrane podatke smo obdelali z računalniškim programom SPSS Statistic 21.0 v okolju Windows. Za ugotavljanje razlik v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti je bila uporabljena analiza variance (ANOVA). Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti za fante. Dekleta se v kakovosti življenja glede na status prehranjenosti statistično ne razlikujejo. Fantje z normalno telesno težo sicer poročajo o višji kakovosti življenja, vendar pa se skupina fantov z debelostjo postavlja na drugo mesto in šele nato skupina fantov s čezmerno telesno težo. Tako kot fantje o najvišji kakovosti življenja poročajo dekleta z normalno telesno težo. Ugotovitve kažejo, da sicer za skupino fantov ne moremo govoriti o statistično pomembnih razlikah v kakovosti življenja, vendar je mogoče opaziti, da najvišjo kakovost življenja vrednotijo otroci z normalno telesno težo. Tako je kljub temu mogoče sklepati, da ima status prehranjenosti pomembno vlogo pri kakovosti življenja otrok.</dc:description><dc:publisher>[M. Drofelnik]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-08-10 15:55:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>67311</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.728:613.2-057.874(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 23324168</dc:identifier><dc:identifier>NUK URN: URN:SI:UM:DK:Z9BL6MLA</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
