Primerjava gradnje predorov v Sloveniji in tujini s poudarkom na gradnji Baznega predora GotthardBoršić, Lucia (Avtor) Škrabl, Stanislav (Mentor) gradbeništvopredoriKaravanški predoriBohinjski predorGotthard Bazni predorProjektna naloga temelji na primerjavi gradnje predorov v Sloveniji in predorov v tujini, s poudarkom na primerjavi gradnje Baznega predora Gotthard, ki predstavlja najdaljši in najgloblji predor na svetu, z gradnjo večjih predorov zgrajenih na območju Slovenije. Naloga prikazuje cilje posameznih projektov, idejne zasnove, probleme in izzive s katerimi so se srečevali inženirji in delavci pri sami gradnji, geološko raznolikost in zgodovino izgradnje predorov. Uporaba sodobnih tehnologij pri gradnjah predorskih cevi lahko bistveno prispeva k povečanju hitrosti gradnje in omogoča obvladovanje stroškov ter zagotavlja višji nivo zanesljivosti in varnosti pri gradnjah, ki je pri klasičnih ročnih izkopih s številnimi manj usposobljenimi delavci skoraj ni bilo mogoče zagotoviti. Glavni problemi se načeloma pojavljajo v prelomih hribinskih mas, prehodih med geološkimi formacijami in na območjih, kjer je prisotna večja količina talne vode, nevarnih plinov (metan) ter tudi na območjih z majhnimi nadkritji, kjer se pogosto graditelji odločajo za gradnjo pokritih vkopov in drugih zahtevnejših tehničnih rešitev (Koroški pokrov, cevni ščiti itd.). Večje razlike se pojavijo v kolikor primerjamo gradnjo predorov pod morjem ( Eurotunnel, Seikan, Marmaray,…) z gradnjo v hribinah (Bazni predor Lötschberg, Delaware Aqueduct, Bohinjski železniški predor, Karavanški,...).[L. Boršić]20172017-08-18 10:20:37Delo diplomskega projekta/projektno delo67447UDK: 528COBISS_ID: 22303510NUK URN: URN:SI:UM:DK:4CU5VEHZsl